So kantoni rešitev za Kosovo?
Koštunica je po pogovorih z Romanom Prodijem primerjal nasilje na Kosovu s terorističnimi napadi v Madridu 11. marca. Poudaril je tudi, da so bili nemiri vnaprej načrtovani in imeli elemente etničnega čiščenja. "Takšno nasilje je treba ustaviti in na Kosovu zagotoviti varnost," je zatrdil srbski premier. Dodal je, da je treba poiskati politično rešitev, ki bo omogočila normalno življenje in preprečila kršitve človekovih pravic.Sam vidi rešitev v razdelitvi Kosova po etničnem načelu oziroma ustanovitvi kantonov, kar bi vodilo v decentralizacijo in večjo demokratizacijo pokrajine. "Takšna rešitev nima nič z določanjem končnega statusa Kosova, bi pa preprečila nasilje, kot je izbruhnilo 17. marca," je pojasnil Koštunica.
Prodi predloga ni komentiral, je pa izrazil globoko zaskrbljenost zaradi nemirov in poudaril, da je treba poiskati politično rešitev in dolgoročno urediti vprašanje Kosova. Prodi je na pogovorih s Koštunico tudi poudaril nujnost sodelovanja SČG s haaškim sodiščem. Koštunica mu je v odgovor zatrdil, da bo nova srbska vlada spoštovala svoje mednarodne obveznosti, med katere sodi tudi sodelovanje s haaškim sodiščem. Ob tem je sicer dodal, da bo to sodelovanje potekalo na različne načine in z različnim tempom, kot se to dogaja v drugih država iz regije.
Solana podprl večetničnost Kosova
Koštunica se je nato sestal z visokim predstavnikom EU za skupno zunanjo in varnostno politiko. Solana je v zvezi z nedavnim nasiljem na Kosovu menil, da kosovski Srbi niso bili dovolj zaščiteni ter potrdil podporo EU večetničnemu Kosovu. Kot je dejal, se bo o vprašanju zaščite manjšin na Kosovu pogovarjal z vsemi predstavniki pokrajine, s katerimi se bo sestal v sredo med svojim obiskom v Prištini. Koštunica je izrazil zadovoljstvo s pogovori s Solano in potrdil pripravljenost srbske vlade na nadaljevanje reform in približevanje EU v okviru državne skupnosti SČG.
Scheffer: Nasilje ni sprejemljivo
Srbskega premiera je v Bruslju sprejel še generalni sekretar zveze NATO Jaap de Hoop Scheffer, po besedah katerega si zavezništvo "želi vključitve SČG v evroatlantske strukture". Pojasnil je tudi, da še ni prepozno, da se SČG na junijskem vrhu zveze NATO v Carigradu priključi Partnerstvu za mir, a le pod pogojem, da popolno sodeluje s haaškim sodiščem. Scheffer in Koštunica sta se prav tako pogovarjala o razmerah na Kosovu. Pri tem je Scheffer dejal, da je nasilje, ki je v pokrajini izbruhnilo minuli teden absolutno nesprejemljivo. Dejal je, da je "hiše in cerkve potrebno obnoviti in da se srbska manjšina mora vrniti tja, kjer je živela in kjer si želi živeti". Po njegovih besedah bodo mednarodne mirovne sile na Kosovu (KFOR) in zveza NATO naredile vse, kar je v njihovi moči, da zaščitijo prebivalce Kosova in da preprečijo novo "etnično nasilje ter val sovraštva" v pokrajini. Srbski premier je na novinarski konferenci po pogovorih s Schefferjem še ocenil, da "ni druge alternative kot pa ohranitev državne skupnosti SČG, saj bi kakršen koli razpad te skupnosti imel zelo nevaren vpliv na druge države v regiji". Ponovil je pripravljenost države na reforme in njeno željo za priključitev Partnerstvu za mir.
Rugova ponovno za neodvisnost
Kosovski predsednik Ibrahim Rugova je v torek v pogovoru za britansko televizijo BBC pozval kosovske Albance, naj zagotovijo varnost Srbom in drugim manjšinam na Kosovu. Srbe pa je zaprosil, naj se poskušajo čimbolj integrirati v kosovsko družbo. Po njegovih besedah lahko trajno stabilnost v regiji prinese samo neodvisno Kosovo. Ob tem je menil, da najnovejši spopadi na Kosovu niso ogrozili možnosti za neodvisnost pokrajine.
Holkeri: Tokrat tujina ne bo plačala obnove
Civilni upravitelj misije ZN na Kosovu (UNMIK) Harri Holkeri je v torek obiskal Obilič in Gračanico, kjer so minuli teden divjali spopadi. Med obiskom v Obiliču je izpostavil, da morajo lokalne oblasti čimprej začeti obnavljati škodo, ki je nastala med spopadi, in pojasnil, da tokrat ne morejo računati na pomoč tujih donatorjev. Med obiskom v samostanu v Gračanici pa je Holkeri ocenil, da je bil minuli teden na Kosovu storjen "zločin proti človečnosti, vendar pa po drugi strani med ljudmi obstaja zrelost, da še naprej živijo v miru s svojimi tovariši".
V Kosovski Mitrovici so medtem pokopali še štiri od skupno 28 smrtnih žrtev omenjenega nasilja na Kosovu. Pogreba, ki je minil brez incidentov, se je udeležilo več tisoč Albancev.
