Ameriška vlada je pred dnevi objavila šokantne podatke. V zadnjih treh letih je v spopadih ali maščevanju mehiških mamilarskih kartelov umrlo več kot 22.700 ljudi. Samo v zadnjem letu je bilo žrtev mamilarskih obračunov skoraj 10.000, leto 2009 tudi sicer velja za najbolj krvavo v novejši mehiški zgodovini.
Prav te številke kažejo na klavrn neuspeh boja proti kartelom mehiškega predsednika Felipeja Calderona, ki se je začel ravno pred tremi leti, leta 2007. Tistega leta je v mamilaškem nasilju umrlo 2.837 ljudi, številka pa je bila nato iz leta v leto višja. In tudi ni videti, da bi se nasilje končalo. Kot namreč še kažejo podatki ameriške vlade, je samo od januarja do marca umrlo 3.365 ljudi.
Najnovejše nasilje je izbruhnilo v bližini mehiške prestolnice Ciudad de Mexico, kjer so policisti ob avtocesti našli šesto odvrženih trupel. Vse so pred smrtjo mučili, ubili pa so jih s strelom v glavo. Kot domnevajo oblasti, se v enem od kartelov bije boj za naslednika decembra ubitega vodje. V začetku tedna pa je nasilje pretreslo sever Mehike, na meji z ameriško zvezno državo Teksas. Tam je skupina oboroženih moških sredi noči vdrla v nočni lokal in začela streljati. Osem ljudi je umrlo.
O podobnih zgodbah skoraj vsak dan poročajo iz različnih koncev države in tudi 40.000 vojakov in policistov ne ustavi mafijskih šefov brez vesti. Prav napotitev vojakov v najbolj kritične dele države ob podpori ZDA (predvsem pa njihov neuspeh) je že sprožil številne kritike nasprotnikov. Predvsem opozicijski politiki v severni sosedi opozarjajo, da je ta ukrep prinesel le teptanje človekovih pravic v Mehiki, le malo pa je to vplivalo na zmanjšanje pobijanja v Mehiki ali zmanjšanje preprodaje mamil v ZDA.
Kolateralna škoda pa so postale tudi karibske države. Voditelji teh držav so ameriškemu obrambnemu ministru Robertu Gatesu že potožili, da so začeli narkokarteli prek njihovih držav tihotapiti drogo prav zaradi boja v Mehiki. “Tihotapljenje drog za naše države predstavlja grožnjo za dobrobit naših državljanov in države. Prepričani smo, da se ZDA tega zavedajo,” pravi premier Barbadosa David Thompson, Gates pa pri tem pritrjuje, da se bodo vse države območja združile v boju proti kartelom.
Mehiška vlada pa se je medtem nepričakovano znašla sredi nove fronte s kriminalci po državi. Karteli se namreč vedno pogosteje poslužujejo socialnih omrežij na internetu, tako za komunikacijo kot tudi ustrahovanje. Prek Facebooka naj bi člani kartelov iskali družinske člane vplivnih in bogatih ljudi po državi in jih nato ugrabljali. Oblastem pa sive lase povzročajo tudi aktivnosti na Twitterju.
“Twitter je resen problem, ne samo za mehiške preganjalce kriminala, pač pa za vse agencije po svetu, ki se borijo proti kriminalcem in teroristom. Njihov način komuniciranja postaja vedno bolj sofisticiran,” pojasnjuje mehiški strokovnjak za varnost Ghaleb Krame. Prav zato v Mehiki že razmišljajo, da bi ustanovili ‘spletno policijo’, ki bi se ukvarjala samo z aktivnostmi državljanov na socialnih omrežjih in prežala na člane kartelov. Državljani pa niso tako navdušeni, prepričani so namreč, da hoče tako država igrati ‘velikega brata’ in nadzirati njihova življenja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.