Kozmični žarki razlog za napako na ruski sondi

Nesrečo ruske sonde Fobos-Grunt – ta je po izstrelitvi novembra lani zašla iz smeri in namesto da bi dosegla Marsovo luno Fobos, januarja strmoglavila nazaj na Zemljo – je zakrivila napaka na računalniku, ki je bila posledica vpliva kozmičnih žarkov, je ob objavi prvih izsledkov preiskave o nesreči sporočila ruska vesoljska agencija Roskosmos. Vodja Roskosmosa Vladimir Popovkin je dejal, da je bil najverjetnejši razlog za nesrečo po mnenju preiskovalne komisije "lokalni vpliv nabitih delcev iz vesolja na računalniški sistem na krovu sonde". Kozmični žarki naj bi povzročili težave v spominu računalnika.

A več znanstvenikov je nemudoma izrazilo dvome v to teorijo. Neimenovani vir iz Roskosmosa je Popovkinove besede označil za "popolno neumnost", saj po njegovem enostavno ni mogoče, da strokovnjaki pri izdelavi ne bi upoštevali verjetnih učinkov kozmičnega sevanja. "Niso delali sesalca, ampak vesoljsko plovilo, ki mora potovati v zelo agresivnem okolju vesolja, in preprosto nemogoče je, da tega ne bi upoštevali," je menil vir.

Popovkin je sicer danes povedal, da so zaposlene v tovarni, kjer so izdelovali sondo, kaznovali zaradi njihovih napak, saj bi morali upoštevati vpliv vesolja na opremo. Del krivde pa je pripisal slabo izdelanim ali ponarejenim, v tujini izdelanim mikročipom, ki jih uporabljajo na vesoljskih plovilih: "To je uvožena oprema in seveda je to verjetno razlog."

Je morda bilo usodno sevanje ameriškega radarja

Nekateri v Rusiji so pred tem celo ugibali, da bi bilo lahko za težave Fobos-Grunta krivo močno elektromagnetno sevanje ameriškega radarja, ki mu je bila sonda izpostavljena med preletom zahodne poloble, kar pa preiskava Roskosmosa ni potrdila.

Po sicer uspešni izstrelitvi 9. novembra lani je sonda Fobos-Grunt zašla iz smeri in se izgubila v Zemljini orbiti. Že nekaj ur po izstrelitvi so ruski nadzorniki izgubili stik s 13,5 tone težko sondo in kar dva tedna niso vedeli, kaj se z njo dogaja. Ko so nato le uspeli znova vzpostaviti stik, sonde kljub poskusom, da jo reprogramirajo, ni bilo več mogoče utiriti. V sredini januarja je nato padla nazaj na Zemljo, njeni ostanki pa so pristali v Tihem oceanu.

Fobos-Grunt je bil namenjen na Marsov satelit Fobos in je predstavljal prvi poskus Rusije, da sama razišče rdeči planet. Na njem je bila med drugim več kot 120 milijonov evrov vredna merilna naprava.

Preložili bodo tudi izstrelitev plovila proti vesoljski postaji

Lansko leto je bilo za vesoljske ambicije Rusije tudi sicer težavno. Nesreča Fobos-Grunta je namreč Moskvo prizadela le slabe tri mesece po strmoglavljenju plovila brez posadke Progres, zaradi česar je morala Rusija začasno ustaviti polete vesoljskih plovil Sojuz na Mednarodno vesoljsko postajo.

V minulem letu je Rusija poleg tega izgubila tri navigacijske satelite, napreden vojaški satelit in telekomunikacijski satelit.

Popovkin pa je danes sporočil še eno slabo novico – da bodo morali naslednjo izstrelitev vesoljskega plovila s posadko Sojuz, namenjenega na Mednarodno vesoljsko postajo, zaradi tehničnih težav preložiti. Izstrelitev je bila predvidena za 30. marec, a je pred koncem aprila verjetno ne bo.