Kraljica v govoru kot prednost izpostavila brexit in znova odprla parlament

Britanska kraljica Elizabeta II. je v parlamentu v Londonu predstavila nov zakonodajni program vlade, ki ga je pripravila vlada Borisa Johnsona. S tem je tudi znova 'odprla' parlament, saj se je po njenem govoru začela nova seja po začasni petdnevni prekinitvi dela parlamenta. "Prednostna naloga moje vlade je vedno bila zagotoviti odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije 31. oktobra," je dejala kraljica, oblečena v belo obleko, okrašeno s svetlečimi kamenčki.

"Moja vlada si prizadeva za novo partnerstvo z Evropsko unijo, ki bo temeljilo na prosti trgovini in prijateljskem sodelovanju," je nadaljevala.

Kraljičin govor je razkril ambiciozne načrte Johnsonove vlade, ki se dotikajo kriminala, zdravstva, okolja in brexita. Vlada je pripravila 26 zakonov, ki jih bodo zdaj morali preučiti britanski poslanci. A ker je vlada manjšinska, je zelo malo verjetno, da bodo ti zakoni sprejeti. Če bo Johnosnov program zavrnjen, se bodo najbrž znova okrepili pozivi k splošnim volitvam.

Laburisti so vladni program označili za Johnsonov predvolilni manifest, liberalni demokrati so prav tako opozorili, da so njegove obljube nerealne, saj bo brexit osiromašil Veliko Britanijo. "Gre za seznam želja brez stroškov, za uresničitev katerih vlada nima ne namena in ne sredstev, in to ni nič več kot predvolilna strankarska politična promocija," je dejala pozicijska poslanka Diane Abbott.

Kljub negotovosti glede tega, kako se bo razpletel brexit, pa je vlada v kraljičinem govoru odločena, da nadaljuje s svojimi načrti in do začetka novembra pripravi predlog proračuna.

Kraljica je v parlament prišla s kočijo, spremljal pa jo je najstarejši sin, valižanski princ Charles, v dvorani pa je bila tudi Charlesova soproga Camilla. 

Dogovor o brexitu možen še ta teden?

Medtem se nadaljujejo pogajanja v Bruslju, kjer si britanska stran prizadeva, da bi dosegli nov dogovor za urejen izstop iz Evropske unije 31. oktobra. Če bodo pogajanja uspešna, bo vlada parlamentu predstavila izstopni dogovor in naredila vse, da bi ga potrdili še pred izstopnim rokom.

Vodja irske diplomacije Simon Coveney je ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Luksemburgu izrazil pričakovanje, da bi EU in Združeno kraljestvo ta teden lahko dosegli dogovor o brexitu. "Dogovor je možen. Možno ga je doseči ta mesec, celo ta teden. A nismo še tam," je dejal Coveney in dodal, da je vseeno treba več previdnosti.

Optimističen je bil tudi Jean Asselborn, zunanji minister Luksemburga, a tudi on je opozoril, da nihče ne ve, kaj se bo zgodilo v britanskem parlamentu. "Upanje umre zadnje," je dejal vodja španske diplomacije Josep Borrell. Slovenski zunanji minister Miro Cerar pa ni želel ugibati, kako se bo razpletla saga okoli brexita. "Nisem vedeževalec," je po poročanju STA odgovoril na vprašanje, ali lahko strani še dosežeta dogovor o urejenem brexitu. Dodal je, da tudi vedeževalci ne bi bili sposobni dati zanesljivih napovedi.

Johnson v mesecu dni dvakrat ustavil delo parlamenta

Britanski parlamentarci so se v poslanske klopi vrnili po tem, ko je premier Johnson prejšnjo sredo za pet dni začasno prekinil delo parlamenta. Za to potezo se je odločil, kot pravi, da bi kraljici omogočil vse potrebne logistične priprave za govor pred parlamentom.

Johnson je sicer v enem mesecu kar dvakrat odredil prekinitev dela parlamenta. Prva prekinitev se je začela 10. septembra, trajala pa naj bi skoraj mesec dni, do 14. oktobra. Toda sledilo je ogorčenje dela poslancev in javnosti, ki so se na takšno odločitev pritožili na sodišča. Britansko vrhovno sodišče je tako 24. septembra razsodilo, da je bila prekinitev dela pred rokom za izstop iz EU nezakonita, poslanci pa so se nato naslednji dan vrnili v poslanske klopi.