Friderik Hrast je začel s slikanjem v lastno zadovoljstvo in si postopno pridobival manjkajoče znanje o slikanju, tako da sedaj upodablja svet vse bolj tako, kot ga doživlja. Družbeno-socialen in razpoloženjski vidik življenja poudarja na način, ki izraža zapuščenost, obsojeno na propad, ker jo je obšel sodobni družbeni razvoj. Hrast v ničemer ne nakaže svetlejše prihodnosti, saj v pokrajini, ki jo slika, zariše le znamenja življenja ostarelih domačinov in prevešanje dneva v mrak. V slike Friderika Hrasta je tako vnešen realizem, ki tenkočutno zrcali sedanjost, tudi meni Mirko Juteršek.
Tujina
Kras in Istra slikarja samouka Friderika Hrasta
Ljubljana, 09. 08. 1999 12.53 |
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
STA
Komentarji
0
V Galeriji Kompas bodo jutri ob 20. uri odprli razstavo slik Friderika Hrasta z naslovom Kras in Istra. Hrast, rojen leta 1928, po izobrazbi pravnik, se je slikarstva še posebej močno lotil ob upokojitvi. Javnosti se je v petindvajsetih letih, odkar slika, predstavil petkrat. Njegov slikarski svet je vezan predvsem na kraje nad Kraškim Kalom, Černotiče in na obalni pas Slovenske Istre. Po mnenju Mirka Juterška, avtorja zapisa na razstavni zloženki, pa so tokrat Hrastove krajinske slike drugačne. Prešnje poenostavljeno stilizirano odslikavanje izginjajoče kraške arhitekture se sedaj preliva v vse bolj slikarsko prefinjene odtenke, ki ob navideznem miru odkrivajo doživetje zapuščenosti, osamljenosti in pustote.
UI
Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
