V Donecku v spopadu med protestniki umrl 22-letnik

Rusija je danes v Belorusijo poslala bojna letala, je razkrilo rusko obrambno ministrstvo. Rusija je s tem ugodila prošnji beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka in se odzvala na odločitev zveze Nato, da okrepi svojo vojaško prisotnost v regiji zaradi krize v Ukrajini.

Šest bojnih letal tipa SU-27 in tri transportna letala so prispela na letališče v mesto Babrujsk na vzhodu Belorusije. "Posadke ruskih letal bodo z beloruskimi kolegi začele opravljati skupne vojaške naloge, da bi skupaj zagotovili zaščito ruskega in beloruskega zračnega prostora," so sporočili iz ruskega obrambnega ministrstva.

Prihod ruskih letal je na svoji spletni strani potrdilo tudi belorusko obrambno ministrstvo, ki je dodalo, da bodo letala sodelovala v skupnih vajah.

Med tem pa je približno 8000 ruskih vojakov ob meji z Ukrajino začelo nove vojaške vaje. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da v vajah, ki potekajo v regijah Rostov, Belgorod in Kurs, sodelujejo tudi raketne enote in protitankovsko orožje.

Ministrstvo je pojasnilo, da želijo z vajami preveriti kako so enote pripravljene na skupno delovanje na nepoznanem terenu in nepreverjenih streliščih, so še sporočili.

Spopadi med pro- in protiruskimi protestniki terjali žrtev

V Donecku je bil med spopadom proruskih in protiruskih protestnikov ubit 22-letnik, ki je bil zaboden z nožem, so sporočili predstavniki zdravstvenih oblasti. Oseba je za posledicami poškodb umrla v bolnišnici, kjer se zdravi še 15 oseb, ki so bile ranjene v spopadu. Organizatorji proevropskega protesta, na katerem so med drugim obsodili tudi rusko posredovanje na Krimskem polotoku, pravijo, da se je ubiti moški udeležil njihovega protesta. Dodajajo, da bi lahko število žrtev še naraslo.

V Donecku so namreč danes potekali protesti proti dejanjem Moskve na Krimskem polotoku. Zbralo se je nekaj sto protestnikov, hkrati pa se je zbrala tudi približno enaka množica proruskih protestnikov, ki so vzklikali slogane v podporo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Skupini sta se kasneje tudi spopadli, za zdaj pa ni znano, kako je bila oseba poškodovana. Protestniki so sicer prebili policijski kordon, ki je ločeval obe skupini. To je prva smrtna žrtev v Ukrajini po končanju protestov v Kijevu.

Avstrijci prijeli vplivnega ukrajinskega tajkuna

Avstrijska policija je na Dunaju prijela ukrajinskega plinskega tajkuna Dmitra Firtaša. Prijeli so ga na podlagi ameriške tiralice, saj ga ZDA iščejo zaradi sumov korupcije in oblikovanja kriminalne združbe.

Firtaš je bil eden glavnih podpornikov odstavljenega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča, avstrijska policija pa sporoča, da aretacija ni povezana s trenutnimi dogodki v Ukrajini. Prijeli so ga na območju avstrijske prestolnice, na naslovu sedeža enega izmed njegovih podjetij. Ukrajinski poslovnež je sicer ustanovitelj in vodja družbe Group DF, ki naj bi se na območju Evrope in Azije ukvarjalo z energetiko in bančništvom.

Krimski referendum v vsakem primeru vodi pod ruski nadzor

Referendum, ki ga za nedeljo napovedujejo nove krimske oblasti ne predvideva opcije, ki Krimskemu polotoku ne bi prinesla nobenih sprememb. V vsakem primeru bo priključen Rusiji. Volivci bodo imeli namreč lahko izbirali le med dvema opcijama.

Glede na referendumske lističe, ki jih je na spletu objavila krimska skupščina, se bo prvo vprašanje glasilo: "Ali podpirate ponovno združitev Krimskega polotoka z Rusijo kot del Ruske federacije?" Drugo vprašanje pa se bo glasilo: "Ali podpirate obnovitev ustave iz leta 1992 in status Krimskega polotoka kot dela Ukrajine?"

Na prvi pogled se zdi, da drugo vprašanje ponuja možnost, da Krimski polotok ostane del Ukrajine. Vendar ustava iz leta 1992, ki je bila sprejeta kmalu po razpadu Sovjetske zveze, kasneje pa je bila kmalu razveljavljena s strani mlade post sovjetske Ukrajine, še zdaleč ne ponuja tega. To nekako Krimskemu polotoku napoveduje vse prednosti neodvisne entitete v okviru Ukrajine, vendar z zelo ohlapnimi možnostmi, da sama določi svojo pot in odnose z drugimi državami, vključno z Rusijo.

Analitiki pravijo, da druga možnost predstavlja le nekoliko daljšo pot do združitve z Rusijo. Poleg obeh omenjenih vprašanj bo namreč prazno okence, oblasti pa pravijo, da bodo vsak znak, ki bo v okencu štet kot odgovor "da". Če bosta izpolnjena oba okenca, bodo listič neveljaven, prav tako bodo neveljavni tisti lističi, na katerih bosta obe okenci prazni.

Tisti, ki se referenduma ne bodo udeležili, ne bodo vplivali na izid, saj so oblasti napovedale, da bo pač upoštevalo tisto, kar bo izbrala večina udeležencev referenduma.

"Tretje možnosti pač ni"

Tudi če bi bil referendum legitimen, dve možnosti, ki bosta na voljo, krimskim volivcem ne ponujata izbire, po kateri bi se otresli ruskega nadzora, piše analitik londonskega inštituta za mednarodne zadeve Chatham House Keri Giles. "Obnova te ustave (iz leta 1992) bi pomenil korak k neodvisnosti pod ruskim nadzorom... Tisti državljani, ki si želijo, da bi Krimski polotok ostal del Ukrajine pod pogoji, ki veljajo že 20 let, se o tem na referendumu ne bodo mogli izreči. Tretje možnosti pač ni," je zapisal.

Črnomorsko območje je bilo stoletja pod rusko vladavino in ga je leta 1954 Sovjetski voditelj Nikita Hruščov podelil Ukrajini. Na Krimskem polotoku etnična ruska manjšina še vedno predstavlja večinsko prebivalstvo.

Zanimiva je tudi kampanja krimskih oblasti. Krimski polotok je poln plakatov, na katerih sta dva zemljevida Krimskega polotoka. Eden je pobarvan v rusko zastavo, drugega pa prekriva svastika.

V Sevastopolu so tudi plakati, ki volivce spodbujajo, da se uprejo fašizmu, hkrati pa namigujejo, da glasovanje predstavlja možnost za ustavitev ukrajinskih skrajnih desničarjev, ki prihajajo na oblast.

Na volilnih lističih sta obe vprašanji zapisani v treh jezikih: ruskem, ukrajinskem in tudi tatarskem. "Živimo v zgodovinskih. Sevastopol si želi izpolniti sanje o združitvi z Rusijo. Želim si biti del Rusija in tega me ni sram povedati na glas," je povedal predsednik volilne komisije v Sevastopolu Valerij Medvedjev. Po njegovih besedah bo glasovanje pošteno. Pravi, da morajo ljudje odgovoriti le na eno vprašanje. "Biti z Rusijo ali Ukrajino," še dodaja.