Tujina

Kritično o predlogu reforme

Neapelj, 28. 11. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Zunanji ministri EU in držav pristopnic so do kompromisnega predloga reforme, ki ga je predlagala Italija, precej kritični.

Zadovoljna ni bila nobena država

Še posebej sta pri tem izstopali Španija in Nizozemska, v celoti pa z dokumentom le še dva tedna pred načrtovano sklenitvijo medvladnega dogovarjanja, ki mora prinesti soglasje o prihodnji reformi EU, ni bila zadovoljna nobena država.

Španija za definicijo kvalificirane večine

Španska zunanja ministrica Ana Palacio je danes ostro protestirala zato, ker v kompromisu ni predloga za rešitev vprašanja, ki jo najbolj žuli, to pa je definicija kvalificirane večine za sprejemanje odločitev v Svetu EU. Španija skupaj Poljsko vztraja na ohranitvi določb sistema iz Pogodbe iz Nice, ki državam v svetu daje različno število glasov, medtem ko je v osnutku ustave predvidena uvedba dvojne večine, to je večine držav članic in 60 odstotkov prebivalstva.

Španija je globoko razočarana, da predloga še ni na mizi, je poudarila Ana Palacio in kljub temu terjala poglobljeno obravnavo vprašanja že na konklavu. Ob tem je ministrica menila, da je celoten predlog "neuravnotežen", ter poudarila, da je vprašanje definicije kvalificirane večine "ključno" za vso Evropo.

Nizozemska o kršitvi pakta stabilnosti in rasti

Nizozemska je na zasedanju odprla problem nedavne kršitve pakta o stabilnosti in rasti, temeljnega mehanizma za zagotavljanje gospodarske trdnosti povezave. "Pravila, kakršna so tista iz pakta kot tudi vsa druga, morajo veljati za vse članice, iz njih ne sme biti izvzet nihče, ne majhne in ne velike članice, kajti sicer bodo državljani začeli izgubljati zaupanje v unijo," je na zasedanju poudaril nizozemski državni sekretar Atzo Nicolai.

Avstrijska zunanja ministrica Ferrero-Waldner in italijanski zunanji minister Frattini (Foto: Reuters)
Avstrijska zunanja ministrica Ferrero-Waldner in italijanski zunanji minister Frattini (Foto: Reuters) FOTO: Reuters

Ob tem je opozoril, da bo kršitev pakta nesporno imela posledice za dogovarjanje o prihodnjem institucionalnem ustroju. Nizozemska pri tem podpira močno komisijo, ki lahko v okviru pakta neposredno ukrepa, vztrajala bo tudi na možnosti sprožitve tožbe na Sodišču Evropskih skupnosti, je poudaril Nicolai. "Ne želimo blokirati sprejemanja evropske ustave, a o teh vprašanjih je treba govoriti," je dejal.

Kot so povedali diplomatski viri, sicer vse članice ne delijo njegovih pogledov. Tudi Evropska komisija ne, saj so njeni predstavniki danes v Neaplju jasno poudarili, da morajo razprave o paktu stabilnosti, njegovem izvajanju in morebitnih spremembah potekati ločeno od medvladne konference o ustavni pogodbi. Podobno velja tudi za predloge, ki so jih podali nekateri finančni ministri EU v zvezi s postopki sprejemanja unijinih večletnih finančnih perspektiv in proračunov, so dodali.

Da morajo pri njih imeti glavno besedo, sicer vztraja le pet držav, to so Francija, Nizozemska, Švedska, Irska in Velika Britanija. Tudi zato to ne more biti tema tokratne reforme, menijo na komisiji. Enako je tudi prepričanje italijanskega predsedstva EU, ki predlogov za spremembo omenjenih finančnih postopkov v kompromisnem predlogu ni upoštevalo.

London proti ukinitvi nacionalnega veta

Velika Britanija je sicer zelo nezadovoljna še z enim področjem. Britanski državni sekretar Jack Straw je namreč poudaril, da je za London popolnoma "nesprejemljiva" ukinitev možnosti nacionalnega veta pri skupni zunanji in varnostni politiki, kot jo je v svojem kompromisu podala Italija. V osnutku ustavne pogodbe je sicer predvideno, da se na tem področju v veliki meri ohrani odločanje s soglasjem in ne s kvalificirano večino.

Avstrija o sestavi Evropske komisije

In nenazadnje je Avstrija že danes, čeprav je ta razprava predvidena za soboto, odprla vprašanje sestave Evropske komisije. Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je jasno dejala, da je "zelo, zelo pomembno", da so v komisiji vse članice enakopravne in ima torej vsaka komisarja z glasovalno pravico, ne pa da se komisarje razdeli na tiste brez in tiste z možnostjo glasovanja.

Kot omenjeno, bodo sicer zunanji ministri 25 držav, med njimi je tudi vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, o institucionalnih vprašanjih govorili v soboto, danes pa so se posvetili neinstitucionalnim temam, medtem ko bo zvečer govora o obrambnem sodelovanju. Tu se pričakuje predlog treh velikih evropskih vojaških sil, Francije, Nemčije in Velike Britanije o tem, kakšno naj bi bilo to sodelovanje v praksi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10