Tujina

Kritike na zasedanje četverice

Bruselj/Atene/New York, 30. 04. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Sestanek voditeljev Nemčije, Francije, Belgije in Luksemburga, na katerem so se dogovorili o novi obrambni politiki Evropske unije, je sprožil val kritik. Predstavnike zveze Nato najbolj skrbi, da bi odločitev o novem evropskem poveljstvu prinesla le večje stroške in nepotrebna podvajanja sil, ne pa tudi večje učinkovitosti.

"Zveza Nato pozdravlja prispevek štirih držav za krepitev evropskih obrambnih sposobnosti, vendar pa je zaskrbljena, kako bo dodatne zmogljivosti moč zagotoviti brez dodatnih stroškov, skrbi pa nas tudi, kako se bo moč izogniti podvajanju," je dejal tiskovni predstavnik zveze Nato Yves Brodeur v uradnem odzivu na vrh.

Zunanji ministri Nemčije, Francije, Belgije in Luksemburga bodo sicer svoje predloge, ki so jih potrdili na zasedanju, predstavili kolegom iz sedanjih in prihodnjih članic EU konec tega tedna na neformalnem zasedanju na grških otokih Rodosu in Kastelorizu, še konkretneje pa naj bi beseda o njih tekla na prihodnjem vrhu povezave, ki bo junija v Solunu.

Ameriški zunanji minister Colin Powell je srečanje kritiziral z besedami, da svet ne potrebuje več poveljstev vojske, ampak boljše delovanje, več denarja in opreme za že obstoječe enote. Kljub temu je prepričan, da novi načrti ne bo ogrozili zveze Nato. "Mi vsi živimo v demokracijah. Nihče med nami ne sledi slepo. Mi razpravljamo, se včasih ne strinjamo. Ob takih trenutkih zavihamo rokave, staknemo glave in poiščemo pot k rešitvi. Na koncu je to naša moč. In zato se transatlantska povezava ne bo prekinila. Lepilo, ki Nato drži skupaj, je premočno, da bi pustilo, da razpade."

Britanski obrambni minister Geoff Hoon pa je v Budimpešti dejal, da mora četverica spoštovati soglasje glede obrambe, ki je obstajalo v Uniji. "Štiri države ne morejo ukrepati po svoje, ne da bi zato dobile soglasje," je dejal Hoon. Pri tem je imel britanski obrambni minister v mislih določbe iz pogodb o EU, ki sicer dovoljujejo tesnejše sodelovanje posameznih članic na določenih področjih, a le pod nekaterimi pogoji: zanj se mora odločiti najmanj osem članic in imeti morajo podporo kvalificirane večine. Pogodba EU iz Nice pa tesnejšega sodelovanja na področju obrambe ne dovoljuje.

Skeptična glede predlogov četverice je tudi avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero Waldner. "Ne moremo si kar izbrati enega področja in o tem sklicevati mini vrha," je dejala. Kljub temu pa je Waldnerjeva vrh označila kot logično posledico razhajanj v petnajsterici glede vojne v Iraku.

Močno kritična pa je bila do predlogov španska zunanja ministrica Ana Palacio. "Obramba ne more postati predmet delitve v EU," je dejala. Španija sicer ideje o krepitvi obrambne politike v EU podpira, vendar pa morajo o tem odločati vse članice, je še razložila. Predlogi, ki jih zagovarja Madrid, pa so krepitev mirovnih misij za preprečevanje konfliktov ter misij za pomoč v boju proti terorizmu, obenem pa tudi večja vloga obrambnih ministrov v EU.

Slovaška ne bo podprla evropske obrambne politike, ki bi bila neodvisna od zveze Nato, je sporočilo slovaško obrambno ministrstvo. "Ne podpiramo oblikovanja novih varnostnih sistemov, zavzemamo se za transatlantske varnostne strukture," je dejala tiskovna predstavnica slovaškega obrambnega ministrstva. Članstvo v zvezi Nato je ena od prioritet slovaške zunanje politike, Bratislava pa podpira tudi ameriško politiko v Iraku.

Predsedujoča Evropski uniji, Grčija, pa je pozdravila pobude četverice. "Večina tega, o čemer se je na vrhu v Bruslju razpravljalo, ustreza našim pogledom," je dejal predstavnik za stike z javnostjo pri grškem zunanjem ministrstvu Panagiotis Beglitis.

SORODNI ČLANKI

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni