Komisija francoskega parlamenta je v pravkar objavljenem poročilu zaradi odgovornosti za ta najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni pozvala k aretaciji in obtožbi nekdanjih političnega in vojaškega voditelja bosanskih Srbov, Radovana Karadžića in Ratka Mladića, ki sta že vrsto let na begu.
Komisija, v kateri so bili poslanci različnih političnih usmeritev, je obenem izpostavila nesposobnost nizozemskih modrih čelad, ki so bile takrat nameščene v tej muslimanski enklavi, saj srbskim silam niso nudile nikakršnega odpora. Komisija je izpostavila tudi napake francoskega generala takratnega poveljnika mirovnih sil v BiH Bernarda Janvierja, ki zavezništva ni zaprosil za letalske napade na srbske položaje.
Zgodba o Srebrenici
Srebrenica je bila med vojno v BiH t.i. varovano območje ZN, kjer je zatočišče našlo skoraj 30.000 Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generalov Radislava Krstića in Ratka Mladića je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Pri tem so kot talce zajeli tudi nekaj nizozemskih vojakov. Nizozemski poveljnik mirovnih sil je zaprosil za letalski napad sil zveze NATO na položaje bosanskih Srbov, vendar je poveljnik mirovnih sil ZN v BiH, general Janvier prošnjo zavrnil, ker naj ne bi bila napisana na pravem obrazcu. Letala zveze NATO tako niso napadla, bosanski Srbi pa so nizozemskim vojakom postavili ultimat, naj položijo orožje, če želijo živeti. 13. julija so se nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN predali, 16. pa Srebrenico brez orožja in opreme tudi zapustili.
Bosanski Srbi so nato iz Srebrenice na muslimanska območja z avtobusi prepeljali več tisoč muslimanskih žensk, otrok in starcev, mnogo pa so jih tudi aretirali. Približno 15.000 Muslimanov je skušalo zbežati iz obkoljenega mesta, Srbi pa so načrtno pobijali moške, za boj sposobne Muslimane, ki so se zatekli v Srebrenico. Večino muslimanskih moških in otrok, ki so jih Srbi zajeli v tem mestu, so pobili, njihova trupla pa zakopali v bližnjih gozdovih. Natančno število žrtev pokola še danes ni znano, saj nenehno odkrivajo nova grobišča žrtev iz Srebrenice.
Haaško sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije je 6. avgusta letos bosanskega Srba, generala Radislava Krstića, spoznalo za krivega genocida, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov ter preganjanja tisočev Muslimanov v Srebrenici in ga obsodila na 46 let zapora. To je bila tudi prva obsodba za genocid v Evropi po sojenju nacističnim zločincem po drugi svetovni vojni, izrečena kazen pa je bila tudi najvišja, kar jih je doslej izreklo haaško sodišče.
