Inflacija v Venezueli, ki jo v zadnjih letih pretresa huda politična in humanitarna kriza, bo konec letošnjega leta dosegla 1.000.000 odstotkov, opozarja Mednarodni denarni sklad (IMF). Kriza v tej južnoameriški državi se tako zgolj še poglablja. Gre za najhujšo hiperinflacijo v sodobni zgodovini, piše Reuters.
Gospodarska situacija se v državi, ki ima največje zaloge nafte na svetu, vztrajno poslabšuje vse od leta 2014, ko so močno padle cene nafte.
IMF je trenutno situacijo in gospodarsko krizo v Venezueli primerjal s stanjem v Nemčijo po prvi svetovni vojni. Alejandro Werner, vodja IMF za zahodno poloblo, je ob tem dejal, da bo "kolaps gospodarske aktivnosti, hiperinflacija in naraščajoči propad... vodil do intenzivnejših vplivov na sosednje države".
Nekoč ena najbogatejših držav Latinske Amerike v primežu humanitarne krize
V državi vlada vsesplošno pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin, hrane in zdravil, zaradi česar vse več Venezuelcev beži v sosednji Brazilijo in Kolumbijo, kamor naj bi se zateklo že vsaj milijon ljudi. Mnogi govorijo že o največji begunski krizi v zgodovini Latinske Amerike.
Stopnja nasilja in kriminala je posledično poskočila v nebo. Police v trgovinah so popolnoma prazne. Zdravil ni niti v bolnišnicah. Močno se je povišala tudi stopnja umrljivosti med otroki, prav zaradi lakote in pomanjkanja zdravil.
"Smo milijonarji, a smo revni," pravi Maigualida Oronoz, 43-letna medicinska sestra, ki prejema mesečno plačo v višini 5 milijonov bolivarjev – kar pa komaj zadostuje za kilogram mesa, poroča The Guardian. Dodaja, da si komajda lahko privoščijo hrano, a "če pride do kakšnih zdravstvenih težav, bomo umrli, saj so cene zdravil skočile v nebo in naraščajo vsak dan". Z minimalno plačo si lahko v Venezueli privoščite komaj pol hamburgerja ali skodelico kave, piše Euronews.
Maduro s prstom kaže na ZDA in Evropo
Predsednik Nicolas Maduro za krizo krivi kapitalistične države, na čelu z ZDA in Evropo, ki po njegovih besedah vodijo "gospodarsko vojno" proti Venezueli. Prav tako zavrača kakršnokoli mednarodno pomoč.
Maduro si utrjuje svojo oblast na čelu države, kljub množičnim protestom in volitvam, ki jih mednarodna skupnost ne priznava zaradi številnih nepravilnosti. Evropska unija je majske volitve, na katerih si je Maduro zagotovil novi šestletni mandat, označila za neverodostojne in nelegitimne.
A avtoritarni venezuelski voditelj je odločen nadaljevati pot "socializma 21. stoletja," ki ga je začel njegov predhodnik Hugo Chavez, ki je vladal od leta 1999 do smrti leta 2013. Maduro ima pod svojim nadzorom praktično vse državne institucije, opozicijski voditelji pa so ali v zaporu ali so zbežali v tujino. Večino si je zagotovil tudi v ustavodajni skupščini, na prav tako spornih in s strani mednarodne skupnosti nepriznanih volitvah, ki je nadomestila prejšnji parlament, v katerem je imela večino opozicija.
Venezuelci so se v zadnjem letu večkrat podali na ulice in množično protestirali proti Madurovemu režimu. Demonstracije so se sprevrgle v poulične boje, v katerih je življenje izgubilo vsaj 131 ljudi.
Pozivi k preiskavi zlorab človekovih pravic
K preiskavi zlorab v Venezueli so pozvali tudi Združeni narodi. Visoki komisar za človekove pravice Zeid Raad al Husein je pozval k mednarodni preiskavi okrutnosti v tej državi in obsodil tamkajšnjo vlado zaradi zavračanja preiskave domnevnega poboja civilistov.
Organizacija ameriških držav (OAS) pa je režim Nicolasa Madura obtožila celo zločinov proti človeštvu ter pozvala k preiskavi Mednarodnega kazenskega sodišča. Po večmesečni preiskavi in zasliševanju prič so v poročilu na 400 straneh oblasti obtožili preganjanja političnih nasprotnikov, posilstev, mučenja in prisilnih izginotij. Oblasti naj bi nezakonito zaprle več kot 12.000 ljudi od leta 2013 ter izvedle več kot 8.200 nezakonitih usmrtitev, piše Deutsche Welle.
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.