Zelena luč za šesti obrok posojil Grčiji

Grčija bo dobila še šesti obrok pomoči. Od osmih milijard evrov države v območju evra prispevajo 5,8 milijarde evrov, preostalo pa Mednarodni denarni sklad (IMF).

Gre za šesti obrok posojil v okviru lani dogovorjene pomoči Grčiji, ki skupaj znaša 110 milijard evrov, od tega 80 milijard evrov prispevajo države v območju evra, preostalo pa IMF.

Odločitev o tem je evrska skupina sicer že sprejela, a jo je nato zamrznila zaradi napovedi nekdanjega predsednika grške vlade Georgea Papandreuja o referendumu o oktobrskem dogovoru območja evra, ki med drugim predvideva drugo pomoč Grčiji v zameno za nove varčevalne ukrepe.

Evropo skrbi dogajanje v Italiji

"Italija mora pri soočanju z znatnimi izzivi ukrepati hitro, da bi lahko obrnila trend na trgih, reforme je treba pospešiti," piše v poročilu nadzorne misije Evropske komisije. Zahtevana donosnost italijanskih obveznic iz dneva v dan ruši rekorde in je danes dosegla že skoraj osem odstotkov.

Poročilo bodo na mizo dobili tudi finančni ministri držav v območju evra, med katerimi se bo zasedanja udeležil tudi novi italijanski premier Mario Monti, ki je v novi tehnični italijanski vladi pristojen za finančne zadeve in bo kolegom predstavil ukrepanje Italije.

Javni dolg Italije znaša 1900 milijard evrov ali 120 odstotkov bruto domačega proizvoda. Monti je obljubil uravnotežen proračun v letu 2013, za kar bi morala država po pisanju italijanskih medijev sprejeti za 11 milijard evrov varčevalnih ukrepov.

Nekateri ministri, med njimi nizozemski finančni minister Jan Kees de Jager, so nakazali, da območje evra pričakuje večjo pomoč od IMF pri reševanju dolžniške krize. Po njegovih besedah je takšno tudi stališče Finske in Nemčije.

Italijanske zaobljube pred sestankom

Evrska skupina bo sicer razpravljala o prvem poročilu nadzorne misije EU, ki je v minulih tednih na terenu preverjala ukrepanje Italije, ki se spopada z rekordno zahtevano donosnostjo na svoje obveznice. Dolg tretjega največjega evropskega gospodarstva znaša že 120 odstotkov BDP, katastrofično zadolževanje pa se še kar nadaljuje. Da bi pomirila finančne trge, je Italija obljubila ostre ukrepe za zmanjšanje svojega 1900 milijard evrov vrednega dolga in izvedbo reform za spodbujanje šibke gospodarske rasti, ki velja za italijansko Ahilovo peto.

Italija povzroča v območju evra veliko zaskrbljenost, saj sedanji mehanizmi za zaščito evra niso dovolj za rešitev tega tretjega največjega gospodarstva v območju skupne evropske valute, njihova krepitev pa še ni dorečena. Italija bo tako tokrat na zasedanju evrske skupine po pričakovanjih deležna celo več pozornosti kot Grčija, ki je že mesece na robu bankrota in v središču najhujše krize območja evra doslej.

EFSF enakovreden partner politikom

Finančniki 17 držav bodo poskušali doreči ključne ukrepe v procesu reševanja dolžniške krize, med drugim pa tudi, kako povečati fond evropske finančne stabilnosti EFSF, da bi lahko pomagali Italiji in Španiji, če bosta potrebovali finančno pomoč. Prav tako bodo ministri najverjetneje odobrili naslednja obroka nujne finančne pomoči ter posojil Grčiji in Irski.

Smernice za okrepitev EFSF so že nared, s tem pa se bo povečal nabor novih rešitev, obilnejši pa bo tudi proračun za pomoč ekonomijam v krizi. EFSF bo po osnovnih začrtanih smernicah lahko pomagal primarnemu in sekundarnemu trgu obveznic, izboljšal kreditne zmožnosti držav, dal nov zagon investicijam ter finančno podprl strategije ukrepanja. S tem bo EFSF lahko deloval na najvišji ravni in s polnimi političnimi pooblastili. Za reševanje evra bo namenjenih 440 milijard evrov v skupnem kriznem skladu, denar pa se bo vanj v prihodnjih tednih stekal iz zasebnih in javnih investicij.

Vloga ECB

Evropska centralna banka, ki sedaj kupuje španske in italijanske državne obveznice, da bi preprečila še večje zadolževanje in s tem nenadzorovan zlom gospodarstev, dodatno pritiska na finančnike evroobmočja, naj čim prej in čim bolj efektivno dodelajo še zadnje finese v zvezi z EFSF. Kot poudarja Reuters, bi lahko ukrepi popolnoma zaživeli že januarja, kar pa bi lahko bilo že zelo prepozno.

OECD dodaja, da bi moral ECB oklestiti in znižati obrestne mere ter sprostiti zadržano trgovanje z državnimi obveznicami, saj se bo le tako lahko okrepilo zaupanje v celotno evroobmočje. ECB zaenkrat ne popušča. Doslej je v zadnjem tednu dni odkupil 8,5 milijarde evrov vladnih dolgov, da ne bi prišlo do popolnega kolapsa, a ekonomisti poudarjajo, da je treba spremeniti in prevetriti vzdušje na borznih trgih. Obama naj bi celo pozval Evropo, da dovoli ECB delovati kot krizni posojilodajalec, kot to v ZDA počnejo zvezne rezerve.

Francosko-nemški načrt

Nemčija in Francija sta že povečali prizadevanja za to, da bi z dodatnimi ukrepi lahko zavrnili proračune tistih držav, ki kršijo evropska pravila, na to pa so se že odzvale manjše države, ki zatrjujejo, da se tako gradijo mehanizmi, s katerimi se v Evropski uniji ukinja princip enakovrednosti.

Berlin in Pariz nameravata končni predlog fiskalne unije predstaviti še pred evropskim vrhom 9. decembra, ki je tudi zadnji datumski rok za preprečitev skupne evrske valute. Nemčija in Francija si prizadevata za izgradnjo unije stabilnosti, s spremembami lizbonske pogodbe pa se dodatno obveže vse članice, da morajo nujno in brez izjem spoštovati dolžniške limite določene v dogovoru.

Poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski je uradni Berlin pozval k temu, da Nemčija prevzame vodenje evroobmočja v teh kriznih časih, saj je po njegovem mnenju edina zmožna verodostojno opraviti to nalogo. "Verjetno bom prvi poljski zunanji minister v celotni zgodovini naše države, ki bo to povedal, a vseeno: nemške moči me je manj strah kot možnosti, da Nemčija ne bi storila nič. Nemčija je v Evropski uniji nepogrešljiva,“ dodaja Sikorski.

Govorice o ogroženem finančnem kreditnem ratingu kažejo na to, da se je kriza iz prvih obubožanih gospodarstev Grčije in Portugalske zažrla v samo srce Evrope. Po teh napovedih se francoska ocena S&P's preveša iz stabilnosti v negativni trend, Francija pa bi bila lahko slabše ocenjena že čez 10 dni, poroča časopis La Tribune. Novica sovpada s svarilom hiše Moody's, ki je pod drobnogled vzel ocene Španije, Italije, Avstrije in Francije, kriza pa postaja vse bolj nepredvidljiva.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!