Krvav dan za Bagdad

V eksplozijah treh avtomobilov bomb v šiitskem predelu Bagdada je po najnovejših podatkih iraškega notranjega ministrstva umrlo 35 ljudi, 92 pa je bilo ranjenih. Skoraj sočasne eksplozije so odjeknile na dveh tržnicah v delavski četrti Sadr City v vzhodnem delu iraške prestolnice, ki velja za oporišče radikalnega šiitskega klerika Moktade al Sadra.

Dve eksploziji sta odjeknili na tržnici Ula, tretja pa na tržnici Kajara. Napadalci so podtaknili tudi četrto bombo, ki pa so jo oblasti v Bagdadu pravočasno odkrile in preprečile eksplozijo.

Že dopoldan je v več napadih v iraški prestolnici in severno od nje umrlo 13 ljudi, med njimi 12 civilistov, 28 oseb pa je bilo ranjenih. 

 V eksploziji bombe na ameriški konvoj v bližini mošeje Um al-Tubul v zahodnem delu Bagdada je davi umrlo šest civilistov, 13 je bilo ranjenih. V iraški prestolnici je poleg tega granata ubila dve in ranila šest oseb, v kraju Baja v južnem delu Bagdada pa je neznanec ustrelil tri civiliste. 

V največjo bolnišnico v Bagdadu so čez noč prepeljali najmanj 20 trupel, vse žrtve nasilja, večina od njih pa je bila ustreljenih.

Ruvajid: Nisem kriv

V Bagdadu se  z zaslišanjem obtoženih nadaljuje sojenje strmoglavljenemu iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu in sedmim soobtožencem zaradi pokola več kot 140 šiitov v vasi Dudžail leta 1982, ki je bilo prekinjeno 1. marca. Če bodo obtoženi v primeru Dudžail obsojeni na smrt, bodo v skladu z iraškimi zakoni usmrčeni v 30 dneh po ratifikaciji kazni na prizivnem sodišču, je ob tem za iraško televizijo dejal glavni tožilec Džafar al Musavi.

Al Musavi je pred začetkom sojenja poudaril, da so "iraški zakoni popolnoma jasni: če sodišče določi smrtno kazen, mora biti ta izvršena v 30 dneh po zavrnitvi priziva". To po njegovih besedah pomeni, da sodišče obsojencem na smrt v drugih primerih, za katere so obtoženi, ne bo več sodilo. 

Današnji proces se je začel s pričanjem Mizharja Abdulaha Ruvajida, nekdanjega nižjega uradnika v Huseinovi vladajoči stranki Baas, ki se je na zatožni klopi sporekel s sodnikom Raufom Rašidom Abdelom Rahmanom. Ruvajid je pri bogu prisegel, da ni sodeloval pri umorih šiitov. Tožilec je sodniku predstavil pismo, ki naj bi ga podpisal Ruvajid, na katerem so bila imena nekaterih šiitov, ki naj bi jih policija pozneje aretirala. "Nisem imel očal, zato ne vem, kaj sem podpisal," se je zagovarjal.

Proces proti Huseinu

Na zadnjem procesu 1. marca je Husein na sodišču priznal, da je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja ukazal sojenje šiitom iz Dudžaila, ki so jih nato usmrtili, in da je ukazal zaplembo njihove zemlje, pri čemer je vztrajal, da to ni bil zločin. Husein je tudi dejal, da bi morali njegove soobtožence izpustiti in soditi le njemu, češ da je on predsednik, oni pa so le izvrševali njegove ukaze.