Ugibanja, kaj bi utegnil biti predmet Miloševićevega navzkrižnega zaslišanja, so se uresničila. To so bili: vzrok za razpad Jugoslavije, vloga Slovenije v konfliktu z JLA ter prodaja orožja Hrvaški in Bosni in Hercegovini v času embarga.
Nekdanji slovenski predsednik je pojasnil, da njegov namen "nikakor ni bil, da bi kogarkoli v tem procesu obtoževal ali da bi kakorkoli želel omejevati legitimne interese in pravice narodov oziroma republik, s katerimi smo nekoč skupaj živeli v nekdanji državi."
Milan Kučan je med pričanjem ves čas gledal izključno sodnika, odgovarjal pa je kratko in jedrnato. Milošević je deloval samozavestno kot vselej doslej. Vmes si je celo čistil nohte in listal po straneh časnika Sloboda, kjer je zadnji zlog naslova obkrožen z rdečo.
Milošević se je na Kučanovo pričanje pripravil zelo dobro z debelim kupom dokumentov. O pomembnosti Kučanovega nastopa pred sodiščem pa priča tudi polna dvorana za javnost. Vprašanje, ki ostaja pa je, od kod je dobil Milošević te dokumente iz zaupnega arhiva SFRJ.
Milošević in njegova obramba s prijatelji sodišča na sojenje sicer niso imeli pripomb, razen glede časa, ki jim je bil na voljo za zasliševanje priče.
Branislav Tapušković, prijatelj sodišča, je pojasnil, da je po zaslišanju tožilstva oatslo premalo časa za "razrešitev nekaterih zadev s Kučanom." Kot je pojasnil bodo prijatelji sodišča "zagotovo zahtevali, da Kučan pride pred sodišče še enkrat, da se nekatera vprašanja dokončno razrešijo."
Ker se sodišče trudi biti nepristransko, se takšne stvari lahko zavlečejo. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik sodišča v Haagu Jim Landale, bo sodišče moralo uravnovesiti zahteve tožilstva in dati možnost, da predstavijo svoj primer v interesu pravice in interesu obtoženega.
Miloševićeva prava taktika naj bi se razkrila v drugem delu sojenja, ko bo predstavljal svoje dokaze in svoje priče, med katerimi naj bi bil tudi Kučan.
