V mestu je bilo slišati številne eksplozije in streljanje, kljub temu pa uzbekistanske sile ocenjujejo, da je prevzem potekal mirno. Ubit naj ne bi bil nihče.
V mesto je ponoči prispelo več sto vojakov, ki so med drugim aretirali vodjo upora Bahtijorja Rahimova. Ta je dejal, da želi zgraditi muslimansko državo.
Upor v Kurasuvu je izbruhnil, ko je vojska nasilno zatrla proteste v bližnjem Andižanu. Prebivalci so zasedli mesto in odstavili lokalne voditelje ter pregnali policiste. Po več letih so tudi popravili most na mejni reki s Kirgizijo, kamor je nato zbežalo na desetine ljudi. Uzbekistanske sile so prehod pustile odprt, zato pa naj bi novinarjem, ki čakajo na nasprotni strani reke, v kirgizijskem mestu OŠ, prepovedali prihod v Kurasuv.
V nemirih, ki so v Uzbekistanu izbruhnili konec prejšnjega tedna, je življenje izgubilo približno 1000 civilistov, kakih 2000 ljudi jih je bilo ranjenih, je danes na Dunaju sporočila Mednarodna Helsinška federacija za človekove pravice (IHF), ki združuje 44 nevladnih organizacij. Direktor IHF Aaron Rhodes je ob tem pozval k močnemu mednarodnemu pritisku na uzbekistanske oblasti. "Mednarodna skupnost bi morala znova opredeliti svoj odnos do režima v Uzbekistanu in sprejeti ukrepe, s katerimi bi jih prisilila v reforme," je dejal Rhodes. Uzbekistanske oblasti sicer vztrajajo, da je v nemirih umrlo 169 ljudi, po navedbah uzbekistanskega združenja za človekove pravice pa naj bi samo v Anidžanu umrlo 745 civilistov, 200 v Pahtabadu, kakih 100 pa v mestu Korasuv.
