Na desettisoče ljudi beži pred hudimi boji, Erdogan grozi Evropi z begunskim valom

Drugi dan turške ofenzive na severu Sirije, ki je naperjena proti tamkajšnjim Kurdom, se nadaljujejo tako zračni napadi kot kopenska ofenziva. Da je turška vojska vstopila na območje Sirije na štirih različnih lokacijah, ki ga je pred tem obstreljevala z letali, so potrdile turške oblasti in dodale, da so zadele 181 "terorističnih tarč". 

Že včeraj so obstreljevanje in ostri boji potekali v bližini mest Tel Abjad in Ras al Ain - tu se bojevanje nadaljuje tudi danes. Med obema mestoma poteka obsežna kopenska ofenziva, Turčija naj bi s topništvom obstreljevala mesta. 

V bojevanju sodelujejo tudi sile Svobodne sirske vojske (Free Syrian Army), ki jih podpira Turčija. 

Vzhodno od mesta Tal Abjad je Turčija po poročanju BBC zajela številne vasi. 

Na desettisoče ljudi je zapustilo svoje domove in beži pred napadi, ti so do sedaj zahtevali sedem civilnih žrtev, med njimi dva otroka, trdi Rdeči križ. 

Erdogan je medtem dejal, da so njihove sile zajele, ubile ali ranile 109 borcev, Sirski observatorij za človekove pravice pa trdi, da je bilo ubitih 16 borcev Sirskih demokratičnih sil (SDF), več deset pa ranjenih. 

Damask kritičen do turške ofenzive v Siriji

"Njegove izjave kažejo, da nima stika z realnostjo. Govori o zavezanosti zaščiti Sircev, je pa nepremišljen ubijalec, prepojen s krvjo teh ljudi," je povedal vir na sirskem zunanjem ministrstvu. Zaščita Sircev je zgolj misija sirske vojske in sirske države, je dodal vir.

V napadu zadeli tudi zapor z islamskimi borci

Na severu Sirije je sicer v zaporih in taboriščih nastanjenih okoli 12.000 zajetih islamskih borcev in njihovih družin – ti so pod nadzorom Kurdov. Med njimi je okoli 4000 tujih državljanov. 

Turška vojska je med obstreljevanjem zadela tudi enega izmed zaporov, v katerem zadržujejo islamske borce - z "jasnim namenom", da jim pomaga pobegniti, trdijo kurdske sile. 

Ameriški senatorji za uvedbo strogih sankcij 

Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump včeraj dejal le, da je turška ofenziva "slaba ideja", so zdaj ameriški senatorji obeh strank že pripravili predlog zakona o uvedbi sankcij proti Turčiji. Tej je vrata za invazijo 'odprl' ravno Trump, potem ko je z območja umaknil ameriške vojake. 

Predlog zakona predvideva zamrznitev premoženja vodilnim turškim državnim uradnikom na čelu s predsednikom države Recepom Tayyipom Erdoganom in kazen za vse Američane in podjetja, ki poslujejo s turško vojsko, dokler se ta ne umakne iz Sirije. Da bi se izognil morebitnemu Trumpovemu vetu, bi moral biti zakon v obeh domovih kongresa potrjen z dvotretjinsko večino.

Trumpov zaveznik v senatu Lindsey Graham iz Južne Karoline je Turčiji zagrozil s "sankcijami iz pekla" in pozval k molitvi za kurdske zaveznike, ki da jih je Trumpova vlada tako brez sramu zapustila. Trump je dejal, da Grahama razume, vendar pa noče ohraniti ZDA v Siriji še naslednjih 200 let.

Trump je nato na novinarski konferenci dejal, da spor med Turki in Kurdi traja že stoletja, ob tem pa poudaril, da Kurdi Američanom niso priskočili na pomoč v Normandiji med drugo svetovno vojno. "Ob vsem tem imamo Kurde vseeno radi," je zaključil. 

Vrsta kongresnikov republikanske in demokratske stranke je v sredo ponovila, da izdaja Kurdov pomaga Rusiji, Iranu in Turčiji ter tlakuje pot za vnovično okrepitev Islamske države.

Trumpovo odločitev pa je v sredo zagovarjal državni sekretar Mike Pompeo, ki je zanikal, da so ZDA dale Turčiji dovoljenje za napad. Ampak Turčija naj bi imela legitimne varnostne skrbi, prioriteta ZDA pa je obramba domovine pred terorizmom. Pompeo ni znal pojasniti, kako bo izdaja Kurdov pomagala k temu cilju.

Turčija je ob začetku ofenzive posredovala tudi proti svojim državljanom, ki se ne strinjajo z napadom na Sirijo, in policija je uvedla kazenske postopke proti 78 osebam, ki naj bi z nasprotovanjem vojni vzbujale sovraštvo.

EU: Turška ofenziva ogroža stabilnost celotne regije, Erdogan grozi z begunskim valom 

Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Federica Mogherini je v sredo opozorila, da enostransko ukrepanje Turčije ogroža napredek koalicije proti IS, spodkopava stabilnost celotne regije, povečuje trpljenje civilistov in povzroča dodatno razseljevanje. EU po njenih besedah vztraja, da se morajo sirski begunci vrniti domov, ko bodo za to izpolnjeni pogoji. Vsak poskus spreminjanja demografije pa da bo nesprejemljiv.

Zaradi agresije bo za zaprtimi vrati zasedal Varnostni svet ZN, v soboto pa bo v Kairu zasedala Arabska liga na zahtevo Egipta. Sklic izrednega zasedanja so zahtevale Belgija, Francija, Nemčija, Velika Britanija in Poljska. 

Britanski Sirski observatorij za človekove pravice poroča o osmih mrtvih civilistih na začetku turške ofenzive, več deset civilistov pa naj bi bilo ranjenih. Kurdski borci naj bi odbili napad turške vojske pri kraju Tal Abjad.

Norveška, zaveznica Turčije v zvezi Nato, je po turški operaciji proti kurdski milici YPG na severovzhodu Sirije danes sporočila, da bo začasno ustavila ves nadaljnji izvoz orožja in vojaške opreme Ankari. "Glede na to, da so razmere kompleksne in se hitro spreminjajo, zunanje ministrstvo do nadaljnjega preventivno ne bo več obravnavalo novih prošenj za izvozne licence vojaških materialov," je sporočila norveška zunanja ministrica Ine Eriksen Soreide.

Na kritike s strani evroskih držav se je danes odzval Erdogan in zagrozil, da bo sirske begunce poslal v Evropo, če bi EU turško ofenzivo označila za okupacijo. "Hej, EU, zbudi se. Ponovil bom: če boste skušali našo operacijo označevati za invazijo, je naša naloga preprosta. Odprli bomo vrata in vam poslali 3,6 milijona migrantov," je dejal v turškem parlamentu.

Obsodbe ofenzive prihajajo tudi iz Izraela, premier Benjamin Netanyahu je obenem posvaril pred "etničnim čiščenjem Kurdom" in dodal, da je Izrael pripravljen "ponuditi humanitarno pomoč kurdskemu ljudstvu". 

ZDA od sirskih Kurdov prevzele dva zloglasna džihadista

Ameriške sile so po poročanju ameriških medijev še pred začetkom turške invazije na sever Sirije od sirskih Kurdov prevzele dvojico britanskih džihadistov, članov zloglasne celice Islamske države, ki je mučila in ubila številne zahodne talce.

Šlo naj bi za El Šafija Elšejka in Aleksandra Koteja, pripadnika tako imenovane skupine The Beatles, ki so jo sestavljali skrajneži z britanskim naglasom, ki so na vrhuncu moči Islamske države pred kamero ubijali novinarje, humanitarne delavce in sirske vojake ter to predvajali na internetu.

Celica naj bi vsega skupaj ugrabila in obglavila približno 20 talcev, vključno z ameriškim novinarjem Jamesom Foleyjem, ki so ga ubili leta 2014. Kot je za ameriške medije povedal obrambni vir, so dvojico prevzeli od Sirskih demokratičnih sil (SDF) in ju premestili na "varno lokacijo".

Pahor: Uporaba sile proti Kurdom je nesprejemljiva

Na dogajanje v Siriji pa se je odzvalo tudi slovensko zunanje ministrstvo. Kot so zapisali, Slovenija izraža globoko zaskrbljenost nad vojaško operacijo Turčije na severovzhodu Sirije. Operacija lahko ogrozi stabilnost širše regije, doseženi napredek v boju proti Daesh in drugim terorističnim organizacijam ter spodkopava politični proces za reševanje sirske krize. Obenem ogroža življenja prebivalcev in dodatno poslabšuje humanitarne razmere v državi, kar lahko privede do nadaljnjega razseljevanja prebivalstva, menijo na ministrstvu. 

"Slovenija poziva Turčijo k prenehanju enostranske vojaške operacije, zaščiti civilistov in spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Slovenija poudarja, da je trajna rešitev sirskega konflikta lahko dosežena le ob spoštovanju ozemeljske celovitosti Sirije v političnem procesu pod okriljem OZN in v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN 2254 (2015)," so še zapisali. 

Predsednik republike Borut Pahor, ki se mudi v Atenah, je v nastopu na atenskem forumu o demokraciji dejal, da je zadnja leta vse strani opozarjal na kurdsko vprašanje v Turčiji in drugod ter da je treba turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pozvati k mirnemu reševanju. Ob robu foruma je nato v odgovoru na vprašanje slovenskih medijev uporabo sile proti Kurdom označil za nesprejemljivo in da je treba storiti vse, da mednarodna skupnost Erdogana odvrne od uporabe sile nad Kurdi.

Glede na svoje dobre odnose s turškim predsednikom je povedal, da mu je že večkrat omenjal zaskrbljenost glede reševanja kurdskega vprašanja. Spomnil je, da je bil Erdogan še kot premier pred desetimi leti pomemben dejavnik premoščanja konflikta med večinskim turškim prebivalstvom in Kurdi, kar so takrat vsi pozdravili. Sčasoma pa se je to sodelovanje med Erdoganom in Kurdi rahljalo do mere, ko so postali nasprotniki. Sedaj je "treba storiti vse, kar je v naši moči, da ohranimo dialog s Turčijo in da ohrani Turčija dialog s Kurdi. (...) Naš cilj je, da je to vprašanje rešeno po mirni poti", je poudaril predsednik republike.