Mandat kriznega kabineta palestinske vlade se sicer izteče opolnoči. Kurej je povedal, da je nesporazum s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom glede imena notranjega ministra ena od težav, s katerimi se ubada. Kurejev krizni kabinet, ki je bil z dekretom palestinskega voditelja Jaserja Arafata oblikovan 5. oktobra, se je sicer sestal na svoji zadnji seji.
Novi notranji minister bo nadzoroval palestinske tajne službe in varnostne sile ter igral ključno vlogo pri vsaki morebitni akciji proti oboroženim palestinskim skupinam, zato je njegova izbira zelo pomembna in težavna. Jedro spora je tudi Arafatovo vztrajno odklanjanje, da bi se odpovedal nadzoru nad nekaterimi varnostnimi silami.
Kurej želi na položaj notranjega ministra, ki bi imel nadzor nad palestinskimi tajnimi službami in varnostnimi silami, imenovati generala Nasra Jusefa, temu pa Arafat nasprotuje. Jusef bi moral biti že član kriznega kabineta, a je zahteval, da vlada najprej dobi zaupnico v parlamentu.
V krizni vladi poleg premiera deluje še sedem ministrov, ni pa notranjega ministra. Arafat je krizno vlado oblikoval dan po palestinskem samomorilskem napadu v Haifi, ki je zahteval več kot 20 življenj, tudi iz bojazni, da bi Izrael lahko uresničil grožnje in ga izgnal iz države.
Srečanje Kurej-Šaron?
Kurej je tudi ponovil pripravljenost, da se pod določenimi pogoji sreča z izraelskim premierom Šaronom. Kurej vztraja, da bi bili že vnaprej dogovorjeni, kaj se bodo na tem srečanju pogovarjali in kaj bi to lahko prineslo, ne bo pa sprejel srečanja, ki bi temeljilo na simboličnih ukrepih, kot je odstranitev neke zapore ali izdaja dovoljenj za prehod v Izrael palestinskim trgovcem.
Šaron je že pred tem med obiskom v Rusiji izjavil, da je Izrael pripravljen na "boleče kompromise", da bi dosegli mirno rešitev bližnjevzhodnega konflikta, a ne pri vprašanju varnosti. Dodal je, da je Izrael pripravljen sprejeti pomoč Rusije pri rešitvi bližnjevzhodnega konflikta.
Izrael v OZN vložil resolucijo
Izrael je v Generalno skupščino OZN vložil svojo prvo resolucijo. Z njo naj bi obsodili tiste, ki ubijajo izraelske otroke. Predlog resolucije poziva k zaščiti izraelskih otrok, ki so žrtve palestinskega terorizma, in je zelo podoben egiptovskemu predlogu resolucije, ki navaja, da so palestinski otroci pogosto žrtve izraelskih napadov. Generalna skupščina je sicer doslej sprejela številne resolucije, ki obsojajo izraelsko nasilje nad Palestinci, vendar pa jih Izrael nikoli ni jemal resno.
Izraelski diplomati so ob tem dodali, da bi bili veseli, če bi Generalna skupščina OZN konec meseca sprejela ali zavrnila obe resoluciji.
Izrael strožje nad novinarje
Izraelska vlada bo v bodoče zahtevala, da vse akreditirane novinarje "preveri" izraelska tajna služba Šin Bet. Novo uredbo, ki naj bi vstopila v veljavo s 1. januarjem 2004, so že ostro obsodili Združenje tujih novinarjev (FPA) in izraelske novinarske organizacije. FPA je svojim članom, ki jih je okoli 350, svetovala, naj v novo uredbo ne privolijo. Uredba naj bi v bodoče veljala tudi za vse dopisnike, ki so pri izraelski vladi že akreditirani.
Doslej so morali to storiti le palestinski novinarji. Novinarji bodo morali v bodoče podrobno navesti podatke, za katere medije in pod katerim imenom dela, moral pa se bo podvreči tudi izraelski medijski cenzuri in izjaviti, ali je že bil obsojen zaradi kršitve "državne varnosti" in/ali kršenja zakona zaradi "moralne neustreznosti". Brez akreditacije pri vladi tuji dopisniki v Izraelu ne morejo dobiti dovoljenja za delo in bivanje.