"Ponujenega mesta še nisem sprejel, ker čakam na to, kakšno podporo bodo dali Američani in EU, da bi lahko položaj za Palestince izboljšal," je dejal Kurej. Brez podpore bližnjevzhodne četverice, ki jo sestavljajo ZDA, EU, Rusija in ZN, ne bo sprejel premierskega položaja, saj bi s tem tvegal nov neuspeh, je še dejal. "Ne želim več nadzornih točk, umorov Palestincev ali uničevanja palestinskih bivališč," še pravi Kurej.
Kurej, ki naj bi na premierskem položaju zamenjal Mahmuda Abasa, je poleg tega Izrael pozval, naj spremeni svojo politiko bojkota palestinskega voditelja Arafata. "Izvoljena izraelska vlada bi morala spremeniti način, kako obravnava izvoljenega palestinskega predsednika," je dejal.
Kurej je sicer na Arafatovo ponudbo pristal, vendar nanjo še ni uradno odgovoril. Po pogovorih z evropskimi in ameriškimi diplomati v Ramali, je Kurej menil, da časovni načrt še velja. Sestal se je z ruskim posebnim odposlancem za Bližnji vzhod Andrejem Vdovinom, za popoldan pa je napovedan tudi pogovor s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, ki je pred tednom dni izjavil, da je mirovni načrt zanj "mrtev".
EU sprejema imenovanje Kureja
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je dejal, da EU sprejema imenovanje Ahmeda Kureja za novega palestinskega premiera. "To je palestinsko notranje vprašanje. Palestinci imajo pravico do izbire svojih ministrov," je po pogovorih z jordanskim zunanjim ministrom Marvanom Muašerjem in palestinskim zunanjim ministrom Nabilom Šatom v Amanu pojasnil Solana.
"Sodelovali bomo s palestinsko vlado," je dodal Solana, ki je Palestince in Izrael pozval, naj "spoštujejo svoje obveznosti iz časovnega načrta, ki kljub težkim okoliščinam nima alternative". Šat je ob tem poudaril, da se "palestinska notranjepolitična kriza bliža koncu. Izbira Kureja za premiera dokazuje, da kriza ne bo trajala dolgo," je bil prepričan.
Srečanje je sledilo potem, ko sta Abasov odstop minuli konec tedna in krepitev izraelskih akcij na palestinskih ozemljih sprožila precejšnjo zaskrbljenost. Zunanji ministri EU, ki so se v petek in soboto sešli na neformalnem srečanju ob Gardskem jezeru, izrazili hudo zaskrbljenost zaradi močno zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Pri tem so obžalovali Abasov odstop ter ga označili za hud udarec mirovnemu procesu.
Nove žrtve na Zahodnem bregu
Medtem pa se nadaljuje nasilje na območju. Izraelski vojaki so v bližini mejne točke Erez ustrelili Palestinca. Palestinec naj bi bil oblečen v uniformo izraelske vojske, ustrelili pa so ga, ker je z orožjem meril proti vojakom.
V nočnem helikopterskem napadu izraelske vojske na hišo enega od pripadnikov Hamasa na jugu Gaze pa je bilo ranjenih najmanj 15 ljudi.Izraelska stran trdi, da je šlo za skladišče orožja, palestinske priče pa pravijo, da so izraelske rakete uničile hišo Abdula Salema Abu Muse, ki je stavbo zapustil tik pred eksplozijami.
V nedeljo dopoldne pa je Hamas prevzel odgovornost za podtaknjeno bombo, ki je ranila tri izraelske vojake. Bomba je bila podtaknjena ob ograji med področjem Gaze in Izraelom.
Izrael je pred tem iz strahu pred napovedanimi napadi gibanja Hamas v nedeljo obkolil velik del Zahodnega brega, vojska pa je okrepila tudi nadzor nad mesti, ki jih nadzira Izrael. Poostren nadzor policija izvaja tudi v Izraelu.
