Izraelska laburistična stranka je odobrila vstop stranke v vladno koalicijo premiera Ariela Šarona. Odločitev o tem je sprejel centralni odbor stranke. Tiskovni predstavnik laburistov Joram Dori je sicer pojasnil, da koalicijski sporazum še ni stopil v veljavo, saj še vedno ni zagotovo, da bo vodja stranke Šimon Peres postal namestnik premiera. Stranka bo stopila v vlado šele, ko bo Peres lahko zasedel položaj, je dejal Dori.
Šaron je po odločitvi laburistične stranke bližje uresničitvi svojega enostranskega načrta o umiku z območja Gaze in Zahodnega brega.
Konec 40-dnevnega žalovanja za Arafatom
Vodja Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Mahmud Abas je na slovesnosti v Ramali, s katero so obeležili konec 40-dnevnega žalovanja za palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, zatrdil, da ostaja zavezan mirovnim pogajanjem z Izraelom, katerih cilj je vzpostavitev palestinske države z Jeruzalemom kot prestolnico. "Danes stojimo tukaj, da svetu znova povemo, da smo zavezani pravičnemu miru, da bi tako dosegli pravico za naše ljudi," je dejal.
Slovesnost je potekala v Arafatovi rezidenci Mukata, kjer je palestinski voditelj preživel zadnja tri leta svojega življenja. Tam se nahaja tudi njegov grob. Na slovesnosti se je zbralo okoli 250 ljudi, med katerimi so bili tudi visoki predstavniki Jordanije in Egipta, lokalni muslimanski in krščanski voditelji ter diplomati. Več sto ljudi pa se je ob tej priložnosti zbralo pred Mukato.
Podobna slovesnost je potekala tudi v Nablusu, kjer se je zbralo okoli 20.000 ljudi. Med njimi je bilo tudi kakih 250 oboroženih moških, ki so streljali v zrak. "Sledili bomo Arafatovi poti, vse dokler ne bomo imeli svoje neodvisne države," je pred zbrano množico dejal član skrajnega gibanja Brigade mučenikov Al Aksa, Ala Sanakri.
Blair prispel na obisk v Izrael in palestinska ozemlja
Britanski premier Tony Blair je prispel v Izrael, kjer naj bi poskušal dati nov zagon bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. To je najvišji britanski obisk v Izraelu in na palestinskih ozemljih po smrti Arafata, kar nakazuje na optimizem mednarodne skupnosti, da se bodo z novim palestinskim vodstvom lahko ponovno začela mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci.
Betlehem izoliran in brez turistov
Betlehem je postal izolirano in revno mesto, njegove prebivalce pa zaradi politike Izraela čaka vse prej kot svetla prihodnost.
Na sedežu Združenih narodov so v ponedeljek, le nekaj dni pred božičem, objavili raziskavo z naslovom Cena konflikta: Spreminjajoči se obraz Betlehema, v kateri ugotavljajo, da je bil kraj Jezusovega rojstva nekoč živahno kulturno in duhovno središče, polno turistov in romarjev iz vsega sveta. Zdaj pa je postalo izolirano mesto, s trgovinami, zabitimi z deskami, in zapuščenimi razvojnimi projekti. Pred letom 2000 je bila približno polovica prebivalcev Betlehema kristjanov, pol pa muslimanov. Po začetku palestinske intifade pa se je demografsko ravnotežje porušilo, saj so mesto zapustili številni kristjani. Poleg tega je pred intifado Betlehem mesečno obiskalo več kot 91.000 turistov, kasneje pa je to število padlo na kakih 7.000. Izrael je Betlehem sicer zasedel leta 1967, leta 1995 pa se je v skladu z mirovnim sporazumom iz Osla iz njega umaknil.
Izraelski zunanji minister kritiziral Abasa
Izrael je zaskrbljen in razočaran, ker se voditelj PLO Abas ne namerava distancirati od zapuščine nekdanjega palestinskega voditelja Arafata, je izjavil izraelski zunanji minister Silvan Šalom. Gre za najbolj ostro izraelsko kritiko palestinske politike po smrti Arafata. V pogovoru za današnjo izdajo časnika Jerusalem Post je minister Šalom dejal, da je Izrael globoko zaskrbljen zaradi podpore, ki jo je Abas izrazil do Arafatovih stališč. "To nam jemlje pogum. Prva izjava Mahmuda Abasa je bila, da bo ohranil Arafatovo zapuščino. Za nas je ta zapuščina terorizem," je menil Šalom. Abasova podpora vrnitvi več sto tisoč potomcev Palestincev, ki so domove zapustili ob ustanovitvi Izraela leta 1948, je po oceni ministra nesprejemljiva, kritiziral pa je tudi nedavno izjavo voditelja PLO, da pri razorožitvi oboroženih palestinskih upornikov ne bo uporabil sile.
Besede ministra se sicer ne skladajo z nedavnimi izjavami izraelskega premiera Ariela Šarona, ki je minuli teden dejal, da je leto 2005, kar se tiče odnosov med Izraelom in Palestinci, "leto velikih priložnosti", ki bi lahko prineslo preboj, na katerega čakajo že več let.
Medtem pa je Mahmud al Zahar, eden od voditeljev skrajnega palestinskega gibanja Hamas, zavrnil pozive voditelja PLO, naj Palestinci prenehajo z oboroženim bojem in pomagajo ustvariti ozračje, primerno za ponoven začetek mirovnih pogajanj z Izraelom. "Pripravljeni smo pomagati pri zbiranju nelegalnega orožja, ki vodi v zločine proti našim ljudem," je dejal voditelj Hamasa, ki je še poudaril, da bodo orožje dali iz rok šele takrat, ko se bo okupacija končala in bodo zagotovljene meje palestinske domovine. Abas je na novinarski konferenci v ponedeljek v Jordaniji dejal, da bi se morali Palestinci zateči k miru in tako omogočiti obnovo mirovnih pogajanj. To je bil poziv palestinskim upornikom, naj prenehajo z oboroženimi napadi proti Izraelu.
Izraelski radio pa poroča, da je sinagogo v judovski naselbini na severu območja Gaze zadela raketa kasam in povzročila veliko gmotno škodo. V sinagogi je bilo v času napada nekaj vernikov, ki pa niso bili ranjeni. Rakete kasam sicer izdelujejo pripadniki Brigad Ezedina al Kasama, oboroženega krila Hamasa.