Arved Fuchs: 'Ladje za zabavo' nimajo na Arktiki kaj početi

Svetovni raziskovalec Arved Fuchs, ki se je v zgodovino zapisal kot prvi človek, ki je dosegel severni in južni tečaj brez pomoči vozil ali živalske vprege v letu dni, uveljavil pa se je tudi kot okoljevarstvenik, ki vodi vsakoletni tabor, v okviru katerega opozarja na podnebno krizo, sedaj svari pred naraščanjem križarjenj na arktičnem območju, kar škodi prebivalcem in okolju. "Število ladij za križarjenje narašča, in to je problem. Večja kot je ladja, več težav prinaša. 'Ladje za zabavo' nimajo kaj iskati na Arktiki," njegove besede povzema The Guardian.

Fuchs dodaja, da je videl majhne vasi Inuitov, ki so jih preplavili vsakodnevni turisti, ki se zgrinjajo z ladij za križarjenje. "Nekatere majhne inuitske vasi so redno preplavljene s turisti. Ti ne počnejo drugega, kot da zijajo, ljudje, ki tam živijo, pa nimajo nič od tega. Obiskovalci so edini, ki imajo koristi, ne prebivalci."

Število ladij za križarjenje na tem območju iz leta v leto narašča, vse več agencij ponuja potovanja ali "odprave, ekspedicije" – kot jih običajno oglašujejo – po Arktiki. To označujejo kot "zadnjo resnično mejo", turiste pa privabljajo s priložnostjo videti redke divje živali, čudovito pokrajino in celo taljenje ledenikov.

Poznavalci in turistični strokovnjaki ugotavljajo, da regija postaja vse bolj priljubljena tudi zato, ker se turistične agencije drugod po svetu soočajo z vse večjimi omejitvami. Samo v naši bližini sta na primer Benetke in Dubrovnik v zadnjih letih uvedle stroge omejitve za vse večje množice turistov, ki pogosto prispejo prav z ladjami za križarjenje. Obe mesti sta tako omejili število potniških ladij, ki lahko prispejo v mesto. V prav tako turistično priljubljenih regijah, kot sta Severna Afrika in Turčija, pa število turistov upada zaradi strahu pred terorizmom.

Vse več turističnih agencij tako kot zanimivo destinacijo ponuja prav Arktiko. Raziskava porasta križarjenj, ki jo je opravil nemški Spiegel, je pokazala, da se je število turistov, ki se odločijo za križarjenja, močno povečalo na svetovni ravni. Če smo v letu 2009 zabeležili 11 milijonov turistov na križarjenju, jih je bilo leta 2018 že 28,5 milijona. Križarjenja so izjemno priljubljena predvsem med Britanci in Nemci, po napovedih pa se bo njihovo število v naslednjem desetletju še povečevalo.

Zaradi vse večjega števila turistov, ki jih zanimajo križarjenja, agencije iščejo nove destinacije, ki bi jih lahko dodale v svojo ponudbo. Med vedno bolj zanimivimi in priljubljenimi turističnimi kraji sta se tako uveljavili severna Kanada in Grenlandija. "Potovalne destinacije so neomejene … ljudje potujejo na Antarktiko, da bi si ogledali taljenje ledenikov, medtem ko srkajo svoje vino," so zapisali pri Spieglu, kjer so se osredotočili na okoljevarstvene posledice križarjenj ter izogibanje plačila davkov in nespoštovanje delovne zakonodaje EU, s tem ko se ladje registrirajo zunaj EU. 

Fuchs po poročanju Guardiana sicer pravi, da je vse večje zanimanje za Arktiko, kjer so posledice podnebnih sprememb še kako vidne, dobro: "Pozdravljam dejstvo, da to temo sedaj obravnavajo kot pomembno. Kot vidimo, permafrost se tali, ledeniki se talijo. Celotne naselbine so se prisiljene preseliti. Arktika deluje kot zgodnji opozorilni sistem. Kar se dogaja tukaj, se bo zgodilo tudi drugod po svetu."