Kaže, da je nekakšen 'Irak Gate' po Washingtonu in Londonu začel stresati tudi Avstralijo. Avstralska vlada je zato, da bi upravičila svoje sodelovanje v vojni v Iraku, precenjevala grožnje, ki naj bi jih prestavljalo iraško orožje za množično uničevanje, je v zaslišanju v avstralskem senatu dejal nekdanji obveščevalec.
Andrew Wilkie, ki v protest proti odločitvi Avstralije za sodelovanje v vojni v Iraku zapustil obveščevalno službo, je premiera Johna Howarda obtožil, da je namerno zavajal javnost glede iraškega orožja. Kot je dejal, so obveščevalne službe podatke posredovale v urad premiera, kjer naj bi jih nato precenili in ustvarili mit o iraški grožnji.
Wilkie je potrdil, da je desničarska Howardova vlada priredila poročilo avstralskih obveščevalcev, v besedilih so kar pogojne opredelitve zamenjevali s trdilnimi. "Vlada je bila pripravljena namerno pretiravati glede iraškega orožja in teroristične ogroženosti samo zato, da bi bila skupaj z ZDA. Avstralska vlada je glede Iraka zavajala avstralsko javnost," pravi Wilkie, ki je bil do avstralskih oblasti glede Iraka že večkrat javno kritičen.
"Nismo zahtevali prirejanja obveščevalnih podatkov. Skupaj s kolegi smo v dobri veri sklepali na podlagi takrat dostopnih podatkov," pa na obtožbe o namernem zavajanju odgovarja avstralski premier Howard. Do podobne parlamentarne preiskave o sprejemanju odločitev glede napada na Irak poteka tudi Veliki Britaniji, kjer bosta naslednji teden pred političnimi preiskovalci nastopila premeir Blair in obrambni minister Geoff Hoon.
Kmalu še ena resolucija OZN o Iraku?
Varnostni svet OZN je v četrtek za zaprtimi vrati razpravljal o možnostih za povečanje vloge mednarodne skupnosti v Iraku, tudi o možnosti sprejetja nove resolucije. Med drugim so britanski in ameriški predstavniki predstavili trenutni položaj v Iraku in se zavzeli za večje sodelovanje mednarodne skupnosti v tej državi. Britanski veleposlanik pri OZN Emyr Jones Parry je po seji sicer poudaril, da zaenkrat med diplomati ne kroži nobeno besedilo predloga resolucije.
Francija, Nemčija in Rusija so ponovile dosedanjo stališče, da pričakujejo večjo vlogo OZN v Iraku. Francoski zunanji minister Dominique de Villepin je izjavil, da mora Irak čim hitreje obnoviti suverenost. Okrepiti je treba svet prehodne iraške vlade in čim hitreje zagotoviti pogoje za vzpostavitev prehodne vlade, je za časnik Le Monde dejal Villepin.
Obenem je poudaril, da je treba zagotoviti tudi pogoje za pripravo volitev, "po možnosti do konca leta, na katerih bi izvolili ustavodajno skupščino". To je po njegovih besedah "pogoj za uspeh v Iraku", ki ga je potrebno upoštevati v morebitni novi resoluciji OZN. Da Nemčija ni del koalicije v Iraku, pa je zatrdil tudi nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki je obenem poudaril, da je Nemčija kljub nestrinjanju z ZDA glede obravnavanja iraškega problema zainteresirana za čimprejšnjo stabilizacijo tega dela sveta.
ZDA in Velika Britanija se ne odrekata posebnega položaja
Ameriški državni sekretar Colin Powell pa je v pogovoru z generalnim sekretarjem OZN Annanom poudaril, da se morajo OZN v Iraku posvetiti gospodarskim, političnim in socialnim nalogam, tako da je zavrnil možnost, da bi vojaškim strukturam v Iraku poveljevali OZN. "Prepuščanje avtoritete ni vprašanje o katerem se moramo pogovarjati, mogoče bodo dodatne opredelitve in nova reoslucija opogumile druge," je dejal Powell. Povedal je še, da novo resolucijo o Iraku pripravljajo pod vodstvom ameriškega veleposlanika pri OZN Johna Negroponteja.
Američani imajo trenutno okoli 140 tisoč vojakov, Britanci kakih 11 tisoč, druge države so poslale okoli 12 tisoč vojakov, iraške varnostne strukture pa štejejo okoli 32 tisoč mož. Več držav – med njimi tudi članic varnostnega sveta - pa je že javno izrazilo velike zadržke, da bi v Iraku poslale svoje vojaške enote, dokler bo vojaško poveljstvo v rokah ZDA.
