Vodstvo SDP naj bi odstopilo na kongresu stranke čez mesec dni, ko naj bi tudi razpravljali o predvolilni kampanji. Visoki mednarodni predstavnik za BiH Paddy Ashdown pa je danes objavil seznam nalog, ki jih morajo nove oblasti v BiH izpolniti v roku šestih mesecev, če želijo, da jih mednarodna skupnost sprejme kot partnerja. Po začasnih izidih so na volitvah zmagale nacionalistične stranke - bošnjaška Stranka demokratske akcije (SDA), Srbska demokratska stranka (SDS) in Hrvaška demokratska skupnost BiH (HDZ BiH).
Ashdown je v Sarajevu v govoru pred predstavniki tujih podjetij, ki so že investirala v BiH ali to še nameravajo storiti, ponovil oceno, da volitve 5. oktobra ne predstavljajo vrnitve BiH v nacionalizem in preteklost, kot namiguje večina medijev v BiH in tujini, temveč gre za jasno zahtevo večine državljanov, naj v državi ne ustvarjajo več zmede in nadaljujejo izvajanje reform. "Če zmagovalci tokratnih volitev tega ne bodo doumeli, bodo doživeli enako usodo kot prejšnja vlada, ta država pa bo izgubila še zadnjo priložnost za napredek in bo postala zaostala balkanska provinca," je poudaril britanski diplomat.
Ashdown je še izpostavil, da se celotna mednarodna skupnost strinja glede tega, kaj je treba v BiH storiti takoj, da bi se država razvila v sodobno in demokratično državo, in v zvezi s tem navedel šest prednostnih nalog. Izvajanje reform po njegovem mnenju sicer ne bo pomenilo uresničitve bistva Daytonskega sporazuma, vendar pa bo izhajalo iz dejstva, da je omenjeni sporazum temelj, ne pa streha državne konstrukcije, zato ga je možno nadgraditi. Svet ministrov BiH, ki je doslej deloval kot skupek interesov različnih entitet naj bi se tako spremenil v učinkovito vlado.
Ashdown je predlagal, naj nova vlada v prihodnje deluje v ožji sestavi, v kateri bi bili premier in trije najpomembnejši ministri, medtem ko bi se ostanek vlade razširil z novimi ministrstvi, ki bi bila oblikovana glede na potrebe države.
Od novih oblasti v BiH se zahteva tudi popolna sprememba sedanjega carinskega sistema, ki je sedaj strogo razdeljen z mejami med entitetami in ki po Ashdownovih besedah omogoča utajo med 300 in 600 milijonov konvertibilnih mark (med 150 in 300 milijonov evrov) carinskih dajatev. "To pomeni, da sedanji sistem vsako leto prinaša več denarja kriminalcem kot pa državnemu proračunu," je dodal Ashdown in posredno napovedal poenotenje carin v BiH. Od oblasti v BiH se pričakuje tudi izvedba davčne reforme oziroma uvedba davka na dodano vrednost.
