Tujina

Lahko bi še živel

London/Washington, 16. 03. 2007 07.40 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Napad ameriških letal na britansko patruljo v Iraku je bil 'nezakonit in zločinski', ugotavlja sodni izvedenec.

Britanski desetnik Hull je umrl v napadu dveh ameriških bojnih letal A-10 na konvoj britanskih tankov 28. marca 2003 v bližini Basre. Ameriška pilota sta kontrolorje pred napadom vprašala o prijateljskih enotah v okolici in ker sta dobila odgovor, da jih ni, sta konvoj napadla. Kasneje je kontrola letenja sporočila, da so na območju prijateljske enote, vendar je bilo že prepozno.

Na zvočnem posnetku dogajanja v pilotski kabini nemudoma po napadu, takoj ko sta vojaka ugotovila svojo napako, je slišati enega od njiju, kako reče "Fant, v zaporu sva", drugi pa odvrne samo "Prekleto".

Britanski sodni izvedenec Andrew Walker, zadolžen za preiskavo smrti britanskega vojaka Mattya Hulla, ki so ga ameriške sile ubile v letalskem napadu v Iraku marca 2003, v danes objavljenih zaključkih preiskave ugotavlja, da je bil napad "nezakonit in zločinski" ter bi se mu povsem lahko izognili. Walker je ameriško vojsko tudi obtožil nesodelovanja pri njegovi preiskavi in dodal, da je "prepričan, da zaenkrat še ne poznamo vseh dejstev in okoliščin".

Walker in britanska vlada sta sicer že večkrat kritizirala ameriško vojsko, ker ni hotela posredovati vseh podatkov, pomembnih za preiskavo. Američani med drugim niso hoteli poslati obeh vpletenih pilotov na zaslišanje, niso hoteli posredovati zvočnega posnetka napada, čeprav je ta kasneje prišel v javnost, prav tako pa so cenzurirali del poročila o incidentu, ki ga je izdala ameriška preiskovalna komisija.

Ameriška preiskava je oba pilota sicer oprala vsake krivde in hkrati poudarila, da je šlo za tragično napako, vendar pa so Hullovi sorodniki zahtevali še preiskavo pred britanskim sodiščem. To je sedaj ugotovilo, da je bil napad, v katerem so bili poleg Hulla ranjeni še štirje britanski vojaki, nezakonit, vendar pa sodba za ZDA ni obvezujoča.

Ameriška vojska v Iraku
Ameriška vojska v Iraku FOTO: Reuters

Ameriški vojaki ostajajo v Iraku in Afganistanu

Republikanci so preprečili poskus demokratov glede umika ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana.

Odbor za razdeljevanje proračunskih sredstev predstavniškega doma ameriškega kongresa je v četrtek potrdil določilo zakona o izrednem financiranju vojn v Iraku in Afganistanu, ki zahteva umik ameriških bojnih enot iz Iraka do septembra 2008 oziroma še prej, če iraške oblasti ne bodo uresničile svojih obveznosti. Republikanci v senatu pa so medtem zlahka preprečili poskus demokratov, da bi potrdili podoben predlog, ki zahteva umik bojnih enot do marca 2008.

Jalov poskus demokratov?

Demokrati v senatu so potrebovali 60 glasov za uspeh, zbrali so jih le 48. Četudi bo predlog sprejet v predstavniškem domu, ne bo šlo za nič drugega kot nov jalov poskus demokratov vplivati na potek vojne v Iraku. Nov neuspeh jih lahko stane podpore volilne baze, ki vse bolj glasno zahteva umik iz Iraka in končanje vojne, po drugi strani pa si večina demokratov ne upa vztrajati pri tej zahtevi, ker se upravičeno boji, da jim bo Bela hiša nato zlahka naprtila krivdo za poraz, pričakovano zmagoslavje na splošnih volitvah leta 2008 pa bi izpuhtelo v zrak.

Če bo za naslednjo predsednico ZDA izvoljena senatorka iz New Yorka Hillary Clinton, bo ameriška vojska ostala v Iraku še dlje časa. Clintonova je v pogovoru za časopis New York Times namreč dejala, da bi vojaki ostali v Iraku za zaščito Kurdov, lov na teroriste mreže Al Kaida, zaradi nevarnosti Irana, v podporo iraški vojski in nasploh za zaščito ameriških nacionalnih interesov.

V odboru predstavniškega doma je za demokratski predlog glasovalo 37 članov odbora, večinoma demokratov, proti pa 27. Na dnevnem redu je bilo še več poskusov amandmajev, s katerimi so republikanci in demokrati tekmovali med seboj in kdo bo bolj na glas izražal podporo vojakom. Med zasedanjem odbora je začelo deset gledalcev glasno protestirati in zahtevati takojšen umik iz Iraka, zaradi česar jih je kongresna policija aretirala.

Dodatna sredstva za Irak in Afganistan

Bela hiša je zaprosila za približno 95 milijard dolarjev dodatnih sredstev za Irak in Afganistan, v kongresu pa so to povečali na 124 milijarde, pri čemer so v predlog zakona vnesli več potrebnih in nepotrebnih postavk, ki bi lahko počakale na redni proračun. Bele hiše pretirana poraba ne moti tako kot poskus določitve datuma umika iz Iraka, za kar je zagrozila z vetom, ki pa ne bo potrebna, saj v senatu datumov za zdaj še ni mogoče sprejeti.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.