Spori znotraj koalicije so trajali že več mesecev, vendar so se vladne stranke sporazumele, da ne bodo izstopile iz koalicije pred referendumom, ker bi to lahko škodovalo naporom, da prepričajo volivce, naj podprejo vstop Latvije v EU.
V vladni koaliciji so bile doslej stranke Novo obdobje, ki jo je ustanovil Repse in ima v parlamentu 26 poslanskih mest, Kmetijska stranka, Prva stranka in Domovinska stranka. Skupaj je imela koalicija 55 od 100 poslanskim mest v parlamentu. Največja opozicijska lista Za človekove pravice v združeni Latviji, je razdrobljena in naj ne bi bila sposobna za vstop v koalicijo.
Predsednika Einarsa Repseja in vodjo stranke Nova doba so doslej velikokrat kritizirali zaradi njegovega ostrega načina vodenja vlade. Njegovo kandidatko za državni protikorupcijski urad so minuli teden v latvijskem parlamentu zavrnili. Poslanci so glasovali proti nestrankarski Juti Strike, ki pa jo je kasneje predsednik vlade imenoval z odlokom. Ta ukrep je pozvročil med drugim očitek predsednika Prve stranke Eriksa Jekabgsonsa, ki je dejal, da se Latvija pod vodstvom Repseja razvija v smeri diktature. Repse je možnost odstopa že zavrnil.
"Če ne bomo nadaljevali z bojem proti korupciji, potem ni nobenega razloga, da ostanem na oblasti," je dejal Repse, ki nima prav veliko možnosti, da ostane predsednik vlade. Država z 2,3 milijona prebivalcev bi se lahko znašla v središču političnih trenj, če se bo Repse odločil, da se bo boril za ohranitev svojega položaja, saj nima nobenih izgledov za sestavo delujoče vladne koalicije.
Vlada pod vodstvom nekdanjega guvernerja latvijske centralne banke Repseja je bila na oblasti od novembra 2002. Kot je znano, so Latvijci v soboto na referendumu z dvetretjinsko večino podprli vstop države v EU.
