Milošević je pričo tožilstva tudi obtožil, da ga je haaško tožilstvo podkupilo, da priča proti njemu, kar pa je Lazarević zavrnil. Lazarević je že včeraj pred sodiščem dejal, da je Milošević med vojno na Hrvaškem v obdobju med letoma 1991 in 1995 nadziral voditelje in oborožene sile Republike Srbske krajine. "Vi niste mogli ugotoviti takšnega nadzora, saj ta ni obstajal," je med navzkrižnim zaslišanjem zatrdil Milošević.
Lazarević pa je dejal, da so "poveljstvo vojske Republike Srbske krajine sestavljali aktivni častniki jugoslovanske vojske (JLA), njim pa je ukazoval generalštab JLA". Pojasnil je, da so obstajali vsakodnevni stiki poveljnikov JLA, ki so bili v vojski Republike srbske krajine, z generalštabom v Beogradu, ter da so iz Beograda vsakodnevno prihajali ukazi in da je bila stalna tudi oskrba.
Na trditve, da je Beograd z orožjem redno oskrboval hrvaške Srbe, je Milošević dejal, da je iz Srbije redno prihajala le potrebna človekoljubna pomoč. "Kaj bi pa jedli?" je vprašal razburjeni Milošević, Lazarević pa se je takoj odzval z vprašanjem: "S čim bi pa streljali?", na kar je Milošević ostal brez besed.
Bo Lazarević “pokopal” Miloševića?
Lazarevićevo pričanje bi lahko bilo ključno za tožilstvo, ki želi dokazati neposredne vezi med hrvaškimi Srbi in Miloševićem v času, ko je bil srbski predsednik. Priča, ki mu je haaško tožilstvo iz varnostnih razlogov dalo novo identiteto in nov kraj bivanja, je še pred Miloševićevim navzkrižnim zasliševanjem pojasnila, zakaj je obrnila hrbet jugoslovanskemu režimu. Lazarević je dejal, da se mu je zdelo, da je Beograd vojsko Republike srbske krajine "žrtvoval", saj ji je zavrnil pomoč med hrvaško protiofenzivo leta 1995. 21. korpus vojske Republike srbske krajine, kateremu je pripadal tudi Lazarević, se je zato moral predati hrvaški vojski, nato pa so jih pregnali v Srbijo.
