Ledena gora, dvakrat večja od New Yorka, kmalu ločena od Antarktike

Nasini znanstveniki so zaskrbljeni, saj se dve razpoki na ledeni polici Brunt vse bolj bližata druga drugi. Ko se bosta združili, bosta na pot poslali več kot 1700 kvadratnih kilometrov veliko gmoto ledu.

Ena od razpok se je na Bruntu prvič pojavila oktobra 2016, vendar so znanstveniki veliko bolj zaskrbljeni zaradi druge razpoke. Ta je namreč 35 let mirovala, zdaj pa se je začela znova širiti za kar štiri kilometre na leto. Ko se bosta ti razpoki srečali, kar bi se lahko zgodilo v le nekaj tednih, se bo od ledene police odcepila masivna ledena gora.

Čeprav je lomljenje ledenih plošč pogost pojav na Antarktiki, se na tem območju že dolgo niso zgodile podobne spremembe. Znanstveniki so zato opozorili, da bi lahko bližajoča se ločitev povzročila neravnotežje na Bruntu.

"Odcepitev ledu na drugi strani razpoke pomeni, da bi lahko v prihodnosti pričakovali še več nestabilnosti," je za The Guardian povedal Nasin glaciolog Chris Shuman. Znanstveniki so zaskrbljeni, saj ne vedo, kako se bo na cepitev odzval preostali del ledene police. Odlom ledene gore pomeni nevarnost za raziskovalno postajo in ljudi na Bruntu.

Čeprav odcepljena ledena gora še zdaleč ne bo največja v zgodovini, leta 2017 se je odcepila kar 5700 kvadratnih kilometrov velika ledena gmota, pa bo to največja odcepitev ledu od police Brunt po letu 1915.

Taljenje ledu na Antarktiki bo v prihodnosti močno vplivalo na višanje morske gladine po vsem svetu. Lanska raziskava, ki so jo pripravili ameriški in britanski znanstveniki, je pokazala, da se led na Antarktiki tali z rekordno hitrostjo. Hitrost se je v zadnjih petih letih kar potrojila. 

Znanstveniki opozarjajo, da se bo zaradi taljenja ledu na Antarktiki do leta 2070 morska gladina dvignila za več kot 25 cm, če ne bomo pravočasno ukrepali. Poudarili so, da moramo sprejeti drastične spremembe pri zmanjševanju toplogrednih plinov in zmanjšati globalno segrevanje, če želimo to preprečiti.