Dolgoletna preiskava dogodkov med oktobrsko revolucijo v Rusiji ni dala dokazov, da naj bi Lenin ukazal usmrtitev zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegove družine, je sporočil vodja posebne preiskovalne skupine Vladimir Solovjov.
Kot je pojasnil, zgodovinarji in arhivarji niso uspeli najti nobenega dokumenta, da bi vodja boljševikov Vladimir Iljič Lenin ali pa njihov regionalni vodja Jakov Sverdlov ukazala ali dala dovoljenje za eksekucijo carja leta 1918. "S polnim prepričanjem lahko rečem, da danes ni nobenega zanesljivega dokumenta, ki bi to dokazal," je dejal. Kljub temu je prepričan, da sta odgovorna za poboj, saj sta kasneje dejanje podprla in storilcev nista kaznovala.
Preiskavo so sprožili carjevi še živeči sorodniki, ki so skušali dokazati, da so bili Romanovi žrtev politične represije in da so bili usmrčeni na ukaz države, ne pa žrtev samovoljnih lokalnih boljševikov.
Zadnji ruski car Nikolaj II. je abdiciral po februarski revoluciji in uporu vojakov leta 1917. Nato je bil z družino vse do bridkega konca zaprt v Tobolsku na Uralu. Vmes so oblast v Moskvi z oktobrsko revolucijo prevzeli boljševiki, ki so nato v noči s 16. na 17. julij 1918 usmrtili carja, njegovo ženo Aleksandro, carjeviča Alekseja, hčerke Anastazijo, Tatjano, Olgo in Marijo ter njihovega zdravnika in štiri služabnike.
Novica o usmrtitvi carja je bila v nacionalnih časnikih objavljena dva dni kasneje. Kot so pojasnili, so ga usmrtili na ukaz predsedstva regionalnega sovjeta Urala zaradi približevanja kontrarevolucionarjev, ki bi Romanove lahko osvobodili. Zgodovinarji pa so nato trdili, da je usmrtitev carja ukazal sam Lenin. Posmrtne ostanke carja in njegove družine so našli leta 1998 pod neko cesto v bližini Jekaterinburga.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.