Ameriška letala so nadaljevala z napadi na jugovzhodu Afganistana celo noč v današnji dan. Prav tako so napadla kraj blizu mesta Host jugozahodno od gorovja Tora Bora iz katerega se je konvoj odpravil. V oporišču in v konvoju naj bi bilo po ameriških podatkih vodstvo, ni pa še jasno, ali talibansko ali bin Ladnove Al Kaide. Afganistanska tiskovna agencija AIP pa nasprotno navaja, da so bili med ubitimi plemenski starešine in nekdanji poveljniki združenja mudžahedinov, ki so se v 80-tih letih borili proti sovjetskim silam. V napadu na konvoj naj bi bilo ubitih 65 ljudi, v napadu na oporišče pa 15 civilistov.
V Kabulu bo jutri svečano prisegla 30-članska prehodna vlada pod vodstvom paštunskega voditelja Hamida Karzaja. Na tržnici v Mazar-i-Šarifu pa je danes odjeknila eksplozija, ki je ranila kakih 100 ljudi. Severno zavezništvo, ki za napad obtožuje talibanske odpadnike, je nato poostrilo varnostne ukrepe v mestu.
Iskanje pobeglih pripadnikov Al Kaide
Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je napovedal, da bodo ZDA na to območje poslale še več svojih vojakov, koliko, pa ni navedel. Rumsfeld je ob tem menil, da so v opuščenih jamah, kjer so se nekdaj skrivali pripadniki Al Kaide, predmeti in dokumenti, ki bi lahko pomagali odkriti podrobnosti o teroristični mreži. Preiskovanje goratega območja sicer otežuje hladno vreme in sneg.
V Pakistanu se medtem nadaljuje lov za še zadnjimi pobeglimi pripadniki Al Kaide, ki so jih pakistanske varnostne sile zajele v torek, potem ko so se umaknili iz Tore Bore prek meje v Pakistan. 156 zapornikom, med njimi je bila večina Arabcev, je nato uspelo pobegniti, v spopadu med pobeglimi zaporniki in pakistanskimi varnostnimi silami pa je umrlo 16 oseb. Pakistanske oblasti sicer menijo, da se je preostalih sedem ubežnikov brez hrane zateklo v neko votlino, pri sebi pa imajo štiri avtomatske puške kalašnikov in malo nabojev. V ujetništvu ameriške vojske in protitalibanske koalicije je okoli 7.000 ujetih talibanov.
Pakistanska vojska je trenutno razporejena na vzhodni meji države, kjer je v zadnjih dneh prišlo do več oboroženih incidentov z Indijo ob razmejitveni črti v Kašmirju, kot na zahodu, kjer je ob Afganistanski meji razporejeno več tisoč vojakov, ki poskušajo preprečiti beg pripadnikov Al Kaide iz Tora Bore.
Talibanski vodja Mula Omar na varnem
Verski voditelj talibanov mula Mohamed Omar se nahaja na varnem nekje v Afganistanu. To je potrdil nekdanji talibanski zunanji minister mula Abdul Šakur. Prav tako tudi drugi talibanski voditelji. Minister je še zagrozil s povračilnimi akcijami proti vsakomur, ki bi jih hotel predati ZDA. Dejal je še, da ne ve, kje se nahaja Osama bin Laden. Po podatkih obveščevalnih služb se mula Omar nahaja v jamah nekje blizu vasi Bagran v provinci Helmand, okoli 160 km severozahodno od Kandaharja, varujejo pa ga talibanski in Al Kaidini borci. Šakur je še dejal, da je vojaška moč talibanov neokrnjena, kljub temu, da so jih pregnali iz mest.
Paštunski voditelj v Džalalabadu Hazrat Ali ocenjuje, da se bin Laden še vedno skriva v gorah na vzhodu Afganistana. Kljub prizadevanjem ameriških vojakov in lokalnih protitalibanskih sil so v oddaljenih predelih gorovja še vedno votline, kjer se skrivajo pripadniki Al Kaide.
Ameriška vojska proti medijem?
Afganistanske protitalibanske sile v Tori Bori so z orožjem grozile trem ameriškim fotografom, ameriški vojaki, ki so bili prisotni ob incidentu pa niso storili ničesar za njihovo varnost. "Ničesar niso storili, čeprav smo bili v očitni nevarnosti," je povedal fotograf tiskovne agencije AP David Guttenfelder. Po njegovih besedah so Afganistanci ravnali celo po navodilih ameriških vojakov, ki si niso želeli prisotnosti novinarjev na tem področju.
Britanske varnostne sile v Kabulu
Varnostni svet ZN je včeraj soglasno podelil šestmesečni mandat mednarodnim varnostnim silam za Afganistan. Prvih trideset pripadnikov britanskih kraljevih marincev je že prispelo, v soboto pa se jim bo pridružilo še prav toliko kolegov. Skrbeli naj bi za varnost med sobotno prisego nove afganistanske vlade. Velikost kontingenta mednarodnih sil bo verjetno okoli pet tisoč vojakov.
Varnostne sile bo prve tri mesece vodila Velika Britanija, sile ZDA pa bodo na voljo za morebitno reševalno operacijo. Doslej so udeležbo potrdile naslednje države: Velika Britanija z okoli 1500 vojaki, Nemčija z do 1200 vojaki, ki je zavrnila vodstvo mirovnih sil v drugi polovici. Nizozemska naj bi poslala 300 vojakov in šest letal F-16, Danska bo poslala 200 vojakov in ekipo za razminiranje, Španija okoli 700 vojakov, Italija 400 vojakov in letalonosilko Garibaldi v Arabskem morju. Francija se zaenkrat še ni izjasnila, šlo pa naj bi za 300 do 700 vojakov. Razen Francije morajo odločitve potrditi še parlamenti. K tem državam se z manjšimi enotami pridružujejo še Finska, Grčija, Turčija, Argentina, Norveška, Romunija, Švedska in Češka.