Leto 2010 katastrofalno

Gospodarska škoda zaradi naravnih katastrof in nesreč, za katerimi je človeški dejavnik, je v lanskem letu dosegla 218 milijard dolarjev, potem ko je bila predlani 68 milijard, v najnovejši študiji ugotavlja druga največja pozavarovalnica na svetu, švicarska Swiss Re. Stroški teh nesreč za zavarovalniški sektor so lani dosegli 43 milijard.

Haiti terjal največ žrtev

Naravne katastrofe in velike nesreče, za katerimi je človeški dejavnik, so lani zahtevale 304.000 smrtnih žrtev, kar je največ od leta 1976 in kar dvajsetkratnik številke v letu 2009. Največ žrtev je lani zahteval potres na Haitiju (222.000), skoraj 56.000 jih je umrlo zaradi suše in vročine v Rusiji, poplave na Kitajskem in v Pakistanu pa so odnesle več kot 6200 življenj.

Naravne katastrofe so lani zavarovalniški sektor stale 40 milijard dolarjev, tri milijarde pa je odpadlo na nesreče, za katere je odgovornost moč pripisati človeškemu dejavniku. Najbolj razvpita med njimi je bila eksplozija naftne ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu. Lanski stroški za zavarovalnice so bili za 60 odstotkov višji kot predlani, ko so dosegli 27 milijard dolarjev.

Potres v Čilu najdražji

Največje stroške za zavarovalnice je lani povzročil uničujoč potres magnitude 8,8 v Čilu (osem milijard dolarjev). Sledil je potres magnitude 7,0 v novozelandskem Christchurchu (4,4 milijarde dolarjev), za njim pa se je uvrstilo neurje Xynthia, ki je februarja prizadelo zahodno Evropo in terjalo 58 smrtnih žrtev.

Zavarovana škoda zaradi decembrskih poplav v avstralskem Queenslandu je ocenjena na 2,05 milijarde dolarjev, nesreča v Mehiškem zalivu pa je zavarovalnice stala milijardo. Po delih sveta so zavarovalnice največ stale nesreče v ZDA (15 milijard evrov), predvsem zaradi številnih viharjev in tornadov.

Potrebnih več preventivnih ukrepov

Glavni ekonomist pri Swiss Re Thomas Hess je izsledke študije pospremil z besedami, da so leto 2010 poleg uničujočih potresov zaznamovali tudi skrajni vremenski pojavi, kot so velike poplave in viharji. Ti so prizadeli predvsem razvijajoče se države, ki so na take dogodke slabo pripravljene in kjer večina lastnine ni zavarovana.

"Ti dogodki kažejo na nujnost izrazite okrepitve preventivnih ukrepov in upravljanja s posledicami katastrofe, da bi se zmanjšalo človeško trpljenje. Hitro rastoče bogastvo razvijajočih se držav bi bilo treba v večji meri porabiti tudi za te namene," je še dejal Hess.