Številne teorije zarote okoli covida-19 niso nobeno presenečenje, saj so te stalnica v zadnjih 30 letih, v tako imenovani informacijski dobi. Bolj kot to priznanega filozofa Boruta Ošlaja skrbi: "Zakaj ljudje danes glede na resnost groženj, s katerimi smo soočeni, toliko dvomimo v vse, kar je rečeno. Vse, kar je pričakovano, včasih tudi zahtevano. Ne glede na to, ali te zahteve, ta pričakovanja izrekajo politiki, bolj ali manj vplivni kulturniki, intelektualci, ali pa tisti, ki bi jim najbolj morali zaupati, to so znanstveniki ali znanost kot taka."
Na fenomen zmanjševanja zaupanja, zlasti v inštitucije so že v drugi polovici prejšnjega stoletja začeli opozarjati sociologi. "Tako se je zdravstvenim inštitucijam, političnim institucijam, izobraževalnim institucijam vse bolj je začelo razkrajati zaupanje. In tam, kjer ni zaupanja, je vse več dvomov," razlaga psihoterapevt Miran Možina. Internet je prostor, v katerem naj bi ljudje z informacijami svoje dvome razrešili, a deluje ravno obratno. "Danes vemo, koliko možnosti je tudi za lažne novice. Kako celotne delovne skupine delajo sistematično na tem, da infiltrirajo v sisteme lažne informacije, tako da je še večja zmeda," še dodaja Možina.
Kristjan Musek Lešnik je psiholog, ki pravi: "Družbena omrežja so tista, ki veliko bolj širijo dvome nezaupanja kot včasih. Tako so ljudje bombardirani s kupom informacij in ne vejo, česa se oprijeti." Krizo zaupanja, ki ima v naši družbi precej daljše korenine, je pandemija in vse neznanke, ki jih je covid-19 prinesel, še poglobila. "Znameniti nemški še vedno živeči filozof Habermas je na začetku epidemije dejal, da še nikoli človeštvo ni toliko vedelo o svoji lastni nevednosti," dodaja Ošlaj.
Znanost je za covid ponudila nove rešitve za probleme, jih preverila in nam ponudila končni izdelek, zdravilo. Zdaj tudi znanost ne pozna vseh rešitev, išče, se tudi moti, in človek ob tem izgublja nujno potreben občutek varnosti. "Vsi smo bili presenečeni, tudi znanost, in to je najbolj šokiralo večino ljudi. Kako znanost ni bila pripravljena na to, kako znanost ni podala odgovorov," pojasnjuje Ošlaj. "Epidemija, nov virus, pri katerem niti stroka, niti znanost ne ve vsega , pravzaprav se sproti uči. To pa daje ljudem občutek negovoosti," še razlaga Musek Lešnik. Kar poraja pri ljudeh neprijetne občutke, tesnobe, anksioznosti. Ljudje so po letu dni zmedeni, frustrirani. "Na določen način smo že resignirani, naveličani vsega, po drugi strani pa iritirani, saj nam je dovolj," dodaja Možina. Musek Lešnik še meni: "Taka situacija, kot je zdaj, ko pravzaprav težko napovemo, kaj bo čez en mesec, kaj bo čez dva meseca, generira tisto tesnobo pri ljudeh, in zato iščemo pot ven iz te tesnobe."
'Če bi virus bil bolj smrtonosen, bi bilo manj dilem'
Za marsikoga so zato rešitev teorije zarote, ki ljudem dajo občutek, da ve, kaj se dogaja, in s tem preženejo negotovost. A ne le v nastanek virusa, tudi testiranje, cepivo, dvom je tudi v smiselnost ukrepov. Vzroki so različni, od nevednosti, mnenj, da so ukrepi prestrogi, pa tja do vprašanja, zakaj bi jaz nosil masko in spoštoval ukrepe zaradi drugih, če zame virus ni tako nevaren. Tako Ošlaj razlaga stanje: "Ta narcisoidnost sodobne družbe, lahko bi tudi rekli, da sodobna družba drsi v smer obskurne 'selfi' kulture. Vsak samemu sebi bom rekel bog na nek način, zelo radikalno rečeno, da imamo porušeno razmerje s pravicami na eni strani in dolžnostmi na drugi strani." "Ta virus je idealen, a ne po svoji strukturi, če tako rečem, ampak zato da je gojišče negotovosti, dvomov in tako naprej. Če bi bil recimo bolj smrtonosen, bi bilo manj dilem." Tako številna vprašanja, kot je denimo, zakaj maske, zakaj ne druženju ljudi, ne bi potrebovala odgovora.
KOMENTARJI (156)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.