Ogenj ugasnil, solze še tečejo: 'Ni umrla, ker bi bil njen čas, ampak zaradi popolne odpovedi sistema'

Britanska prestolnica London se je v spomin na tragedijo odela v zeleno, preživeli, požrtvovalni gasilci in člani drugih interventnih skupin ter mnogi okoliški prebivalci, so se, opremljeni s fotografijami žrtev, odpravili na ulico. 

Leto po tem, ko je morilski ogenj ugasnil, na katastrofo pa spominja ožgana konstrukcija stavbe, ki so jo, da bi vsaj nekoliko zakrili njeno zlovešče sporočilo, sicer vmes že odeli - v po mnenju mnogih neprimerno - belino.

Tudi na obletnico je bilo med preživelimi in svojci žrtev ter lokalno skupnostjo čutiti napetost. Nekateri so se celo prepirali, kako obeležiti leto tragedije. To se ne bi smelo dogajati, so ocenili številni, ki menijo, da bi morale vsaj tako hude izgube ljudi združevati. Noha Baghdady, ki je v ognju izgubila brata, je dejala, da je "bilo zadnje leto peklensko, niti en dan pa ni minil, da ne bi pomislila na brata".

A pravzaprav očitno tudi obletnica mineva v duhu, zaradi katerega se je tragedija sploh zgodila - oportunizem, slaba komunikacija in egoizem so privedli do ene najhujših katastrof v moderni zgodovini Londona.

Pekel prebivalcev londonske stolpnice Grenfell Tower v londonski četrti Kensington se je začel okrog ene ure zjutraj po lokalnem času, ko je večina od 293 ljudi, ki so se takrat nahajali v stavbi, spala. 223 se jih je uspelo rešiti, dva pa sta pozneje zaradi poškodb umrla v bolnišnici.

Medtem ko so prve ure požara minevale v nejeveri, okoliški prebivalci, ki so poslušali krike ujetih v goreči stavbi in gledali gasilce, ki so bili proti besnečemu ognju povsem nemočni, pa so se spraševali, kako je vse skupaj sploh mogoče, je leto, ki je sledilo, minilo v znamenju obtožb. Že medtem ko je stavba še gorela, se je namreč izkazalo, da ni šlo zgolj za nesrečo, ampak predvsem za malomarnost.

Stavbo so namreč oblekli v povsem neprimerno, gorljivo fasadno oblogo. Seveda za to, da bi varčevali, čeprav varnejša alternativa ni bila mnogo dražja. A to še ni bilo vse. Preslišali so tudi varnostna opozorila. Celo tista, ki so jih spisali londonski gasilci.

Tudi strokovnjak za požarno varnost Arnold Tarling je na svojih predavanjih pred požarom v Grenfellu govoril o nevarnosti stavb zgrajenih iz vnetljivih materialov, ki bi lahko zahtevali številna življenja.

Aktivisti skupine Grenfell Action Group pa so že v času prenove stavbe, kjer so živeli revnejši prebivalci, opozarjali, da očitno gre nekomu le zato, da bo naredil lepo, ne pa tudi varno stavbo. Prenova je trajala dve leti in stala 11 milijonov evrov. 

Uradni vzrok požara je sicer pokvarjen hladilnik v enem od stanovanj. A da so bila opozorila o pomanjkljivih protipožarnih standardih utemeljena, so kasneje pokazali tudi varnostni testi, saj jih zunanje obloge na stavbi niso prestale. Obloge so bile vzrok za bliskovito širjenje požara, uporaba tako vnetljivih materialov pa naj bi bila nezakonita.

Oblasti so hitro ukrepale in v Londonu so že v prvih dneh po tragediji evakuirali štiri stolpnice, da bi na njih izvedli nujna protipožarna dela, saj so imele podobno fasadno oblogo kot Grenfell Tower. Po celotni državi kar 60 stavb ni prestalo požarnih varnostnih testov.

Kasneje je prišlo na dan, da je zatajila še cela vrsta protipožarnih ukrepov od požarnega alarma do požarnega dvigala.

Zaradi vsega naštetega si prebivalci zahodnega Londona leto dni po katastrofalnem požaru še niso opomogli, številni so razočarani nad politiki in celo gasilci, ki jim očitajo slabo delo na dan požara. A brigada pravi, da so naredili vse, kar so lahko - v okviru predpisov in predvidevanj, kako se bo obnašal ogenj. Le v situaciji, ko je bila stavba oblečena v nekaj, česar na njej nikoli ne bi smelo biti, je bilo vse drugače, kot bi pričakovali.

Londonska gasilska brigada je namreč stanovalcem ukazala naj "ostanejo na mestu", šele po dveh urah pa so spremenili svoja navodila in ljudi začeli pozivati naj zapustijo  stanovanja. Strokovnjaki opozarjajo, da so se okoliščine spremenile že v pol ure, ko je ogenj dosegel streho, zato bi morali svojo odločitev spremeniti prej. Po pisanju CNN je odvetnik gasilcev povedal, da v danem trenutku ni bilo "boljše in varnejše alternative" in da sprememba navodil ni bila lahka odločitev. Gasilci namreč niso mogli vedeti, da je protipožarna varnost v stavbi tako pomanjkljiva. Na Otoku sicer velja t. i. pasivni pristop k požarom, pri katerem ljudje ostanejo v svojih stanovanjih, kjer jih pred ognjem in dimom varujejo ognjevarna vrata, gasilci pa poskusijo omejiti požar.

Ljudje so jezni tudi zaradi počasnega zagotavljanja novih stanovanj za preživele. Od 203 gospodinjstev, ki so ostala brez strehe nad glavo, jih 43 še vedno živi po hotelih.

Besni pa predvsem zato, ker nihče od odgovornih ni za zapahi. Britanska policija je napovedala ovadbe odgovornih v podjetjih, ki so upravljala ali prenavljala stavbo, a leto dni od požara so bili zaenkrat privedeni pred sodišče in obsojeni le ljudje, ki so jih ujeli zaradi goljufije, potem ko so se z lažnim predstavljanjem in zgodbami želeli okoristiti z odškodninami, ki so pripadle žrtvam. Nekateri so se namreč odločili izkoristiti tragedijo v svoj prid, a so jih razkrinkali.

Ljudje so za žrtve zahtevali pravico, dobili so zakrivanje realnosti - dobesedno in figurativno, menijo nekateri okoliški prebivalci, piše Daily Mail. Menijo, da vse resnice o požaru in storjenih napakah ne bodo izvedeli nikoli. "Umrlih ne bomo nikoli pozabili, ampak zdaj je stavba tako pokrita, da si je zelo lahko predstavljati, da so vsi v njej še vedno živi in na varnem," je novinarjem sinoči povedal okoliški prebivalec. Prav belo platno, ki stavbo pokriva je za številne kamen spotike, saj pravijo, da ni zakrilo le ožgane konstrukcije, ampak želijo z njim počasi zakriti tudi tragedijo in jo neraziskano in nekaznovano pustiti v preteklosti.

"Že pet mesecev je minilo, odkar je moja žena umrla. Po požaru nisva bila nikoli več skupaj. Selila se je iz ene bolnišnice v drugo in umrla. Ampak ona ni umrla, ker je bil njen čas, ampak zaradi popolne odpovedi sistema," o tragediji pravi Nicholas Burton, ki je izgubil soprogo. Pričal je tudi, ko so preživeli svoje zgodbe predstavili preiskovalcem. A upanja, da bo na koncu za vse skupaj le kdo kaznovan, nima več.

PREBERITE ŠE:

Po požaru so javnost pretresle zgodbe žrtev. Ena izmed njih je tudi Slovenec, ki živi v Londonu in se je na varno zatekel pravočasno, a je v požaru izgubil vse svoje imetje. Slovenci, ki živijo v Londonu so zanj v nekaj dneh zbrali več kot 2000 evrov.

Nekateri preživeli bi se naj v mesecih po požaru znašli v hudi stiski. Krivda, da so preživeli, medtem ko so umrli njihovi prijatelji in sorodniki, je bila prevelika, zato so se mnogi zatekli k alkoholu in drogam, veliko je bilo depresije, tesnobe in samomorov.

Novembra lani so policisti sporočili, da so identificirali vseh 70 žrtev, ki so umrle na prizorišču požara, kljub temu, da so v začetku napovedali, da bo identifikacija vseh zelo težka. Najmlajša žrtev je bil dveletni deček, najstarejša pa 82-letna ženska.