V letošnjem poletju je bilo na severni polobli 1200 najbolj vročih primerov, kar so jih kdaj koli zabeležili v določenem mesecu. Podatki so vključevali meritve vremenskih postaj na severni polobli, ki že vsaj 40 let merijo temperaturo.
Vremenske agencije sicer nekaterih od teh podatkov še niso formalno pregledale. So pa ti pregledi pomembni zato, ker z njimi natančno preverijo, ali so se pri odčitavanju temperatur zgodile napake, in zato včasih majhen delež rekordov izbrišejo.
Evropski vročinski valovi
Junija in julija so se zaradi vročinskih valov v Evropi močno dvignile temperature in presegle številne lokalne in državne rekorde. V Franciji so zabeležili najvišjo temperaturo do zdaj, 46 stopinj Celzija, o novih najvišjih vrednostih so poročali tudi iz Velike Britanije, Belgije, Nemčije, Luksemburga in Nizozemske.
Letošnje poletje si bomo zapomnili po velikem številu temperaturnih rekordov v Evropi, je povedal vodilni znanstvenik na inštitutu Berkeley Earth, Robert Rohde. "Nekateri kraji v Evropi imajo zgodovino vremenskih opazovanj, ki segajo več kot 150 let nazaj, in kljub temu še vedno beležijo nove rekordne vrednosti," je povedal za BBC.
Obseg vročinskih rekordov na stari celini je jasno viden, če razčlenimo, kje je bilo največ podrtih rekordov. Konec julija je bilo v številnih evropskih državah namreč postavljenih več rekordov. Več temperaturnih rekordov so zabeležili tudi v ZDA, in sicer več kot 30. Na Japonskem, kjer je zaradi visokih temperatur umrlo enajst ljudi, so jih zabeležili deset.
V letošnjem poletju je bilo zabeleženih 396 temperaturnih rekordov
Večina zabeleženih temperaturnih rekordov, zajetih v podatkih, je bilo sicer podrtih leta 2010, nato pa sledi leto 2003. Rastoče število rekordno visokih temperatur je del dolgoročnega trenda globalnega segrevanja, je dejal dr. Rohde. "Zaradi segrevanja Zemlje vremenske postaje lažje postavijo nove rekorde. V preteklosti sta običajno le približno dva odstotka vremenskih postaj zapisala nov rekord v katerem koli letu," je pojasnil. "Toda v zadnjem času so leta, kot je leto 2019, ko pet odstotkov ali več vremenskih postaj beleži nove rekordne temperature."
Deloma na število novih zapisov vpliva, kje se pojavljajo vročinski valovi in tudi zabeležene temperature. V ZDA in Evropi je več vremenskih postaj, kar pomeni, da lahko na teh območjih zabeležimo več rekordov.
Toda s podnebnimi spremembami postajajo vročinski rekordi, kakršne smo v Evropi zabeležili letos poleti, bolj intenzivni. Rohde pravi, da novi rekordi ne bodo vsako leto postavljeni na vseh lokacijah, bodo pa bolj verjetni.
Najtoplejši mesec do zdaj
Letošnji julij je bil zabeleženo najtoplejši mesec do zdaj po vsem svetu. Globalno gledano je bil nekoliko toplejši – za 0,04 stopinje Celzija – kot prejšnji najbolj vroč mesec, julij 2016. Novi julijski rekord je sledil globalnemu zapisu za junij, ki so ga potrdile različne agencije.
Leto 2019 je na dobri poti, da pristane med prvimi tremi najtoplejšimi leti. Znanstveniki pravijo, da je to zadnji znak, da se Zemlja občutno segreva. Julijski vročinski valovi, ki so prizadeli Evropo, so bili zaradi podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek, bolj verjetni in intenzivni. Študija je pokazala, da je segrevanje povečalo intenzivnost dogodka, ki je vplival na Veliko Britanijo, Francijo in Nizozemsko za med 1,5 in 3 stopinje Celzija.
"Vročinski valovi letošnjega julija nad celinsko Zahodno Evropo so bili tako ekstremni, da bi bili opazovani obsegi brez podnebnih sprememb izjemno malo verjetni," pa je dejala Friederike Otto, vršilka dolžnosti direktorja Inštituta za spremembe okolja na Univerzi v Oxfordu in ena od avtorjev omenjenega poročila.
KOMENTARJI (39)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.