Še bolj vroče bo!

Po dosedanjih podatkih o temperaturah po svetu naj bi bilo najtoplejše leto 1998, ko je na višje temperature vplival močan El Ninjo. Gre za vremenski pojav, ko niha temperatura na vodni gladini v zahodnem delu Pacifiškega oceana. Topli morski tokovi povzročijo dvig temperatur.

Ker je bil letošnji El Ninjo bistveno šibkejši, hkrati pa ga je hitro nasledila La Ninja, ki ima popolnoma nasproten vpliv od El Ninja, so znanstveniki pričakovali, da bo letošnje leto hladnejše. A podatki kažejo, da ne bo tako. Povprečne temperature leta 1998, ki velja za najtoplejše leto, in leta 2010 naj bi bile praktično iste oziroma za kakšno desetinko stopinje celo višje.

S prstom kažejo na globalno segrevanje

Znanstveniki so enotni – krivo je globalno segrevanje, ki ga s svojo nepreudarnostjo povzroča človeštvo. Meteorologi so letošnje leto nadpovprečne temperature namerili v Kanadi, Afriki, v tropskem delu Tihega oceana ter na Bližnjem vzhodu. Poročali so o vročinskem valu, ki je julija moril v Rusiji, o supertajfunu Megi, ki je oktobra prizadel Filipine, o katastrofalnih poplavah, ki so avgusta prizadele Pakistan. Prav zaradi teh ekstremnih pojavov so znanstveniki enotni, da se bo ozračje še naprej segrevalo, dolgoročen trend segrevanja ozračja pa naj bi bil po ocenah meteorologov 0,16 stopinje Celzija. Sicer se strokovnjaki strinjajo, da se je hitrost segrevanja upočasnila, a ne zaradi zmanjšanja negativnih vplivov človeštva na globalno segrevanje, ampak je upočasnitev posledica naravne variabilnosti.

"Če gledamo podnebno spremenljivost iz leta v leto, imata pojava El Ninjo ter La Ninja največji vpliv. Takrat temperature narastejo ali padejo do dve desetinki stopinje Celzija. Pomembni dejavniki, ki lahko za več let znižajo povprečno temperaturo ozračja, so tudi vulkanski izbruhi, arktični led, nekaj pa k spremenljivosti doprinese tudi sončeva aktivnost, ki ima sicer enajstletni cikel, nazadnje pa je bila najmočnejša leta 2000, ko je bilo na soncu največ peg," je pred nekaj časa za 24ur.com pojasnjeval Gregor Vrtačnik iz Agencije za okolje RS. "Zaradi vseh naštetih dinamičnih dejavnikov, ki se stalno spreminjajo, se zgodi, da je kakšno leto bolj toplo in drugo spet bolj hladno, a če pogledamo niz podatkov za obdobje 30 let, vidimo, da zadeva postopoma narašča, kar je predvsem posledica človekovega vpliva na okolje," dodaja Vrtačnik.