Tujina

Libbyju grozi 30 let zapora

Washington, 21. 02. 2007 10.21 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Avtor

Končalo se je sojenje nekdanjemu vodji kabineta ameriškega podpredsednika Dicka Cheneyja, Lewisu Libbyju.

Libbyjevi odvetniki so namreč na začetku sojenja udarno napovedali, da bodo dokazali, da je bil Libby žrtvovan za zaščito drugih uradnikov Bele hiše, na čelu s političnim strategom Karlom Roveom. Potem ko je tožilstvo poklicalo vrsto prič in dokazovalo, da se je Libby z novinarji pogovarjal o agentki CIA in to že veliko prej, kot je priznal med preiskavo, pa obramba ni poklicala nikogar iz Bele hiše. Na seznamu prič obrambe je bilo le nekaj novinarjev, ki so povedali, da se z Libbyjem o tem niso pogovarjali.

S sklepnim govorom tožilstva in obrambe se je v torek končalo sojenje nekdanjemu vodji kabineta ameriškega podpredsednika Dicka Cheneyja, Lewisu Libbyju, ki je obtožen laganja in oviranja preiskave o izdaji identitete tajne agentke ameriške obveščevalne agencije CIA Valerie Plame medijem. Obramba je imela izjemno kratek nastop in ameriški analitiki sklepajo, da bo Libby, če bo spoznan za krivega, deležen predsedniške pomilostitve.

Primer sega v leto 2003, ko je veleposlanik Joseph Wilson v New York Timesu 6. julija napisal kritičen članek o svojem obisku Nigerja, kamor je šel po nalogu CIA raziskovat trditve, da je skušal Irak tam kupiti uranovo rudo, kot so to trdili predstavniki ameriške administracije na čelu s predsednikom Georgeom Bushem. Wilson za to ni našel nobenih dokazov. Kolumnist Robert Novak je nato 14. julija 2003 objavil, da je Wilson poročen s tajno agentko CIA Valerie Plame, kar je bil namig, da njegova pot v Niger ni bila resna.

Wilson je nato administracijo javno obtožil, da je proti njemu sprožila kampanjo blatenja imena, kot glavna akterja te kampanje pa je omenil Karla Rovea ter Lewisa Libbyja. Novak je priznal, da je podatek o Valerie Plame dobil od nekdanjega namestnika ameriškega državnega sekretarja Richarda Armitagea in od Karla Rovea, ki pa nista obtožena ničesar, čeprav je objava imena agenta CIA kaznivo dejanje.

Tožilec Patrick Fitzgerald se je osredotočil na Libbyja, domnevno zato, ker naj bi vsi ostali med preiskavo povedali resnico, Libby pa naj bi jih namerno zavajal, domnevno zato, da zaščiti Cheneyja. Cheney na sojenju sicer ni pričal, prav tako tudi ne Libby, njegovi odvetniki pa so na koncu prenehali napadati Belo hišo.

Libbyjeva obramba je tako slonela le na trditvi, da je imel veliko dela in slab spomin, ter na spodkopavanju kredibilnosti novinarjev, s katerimi se je pogovarjal o Valerie Plame. Ameriški politični analitiki zato sklepajo, da je Libby verjetno dosegel dogovor z Belo hišo in da ga bo v primeru obsodbe predsednik Bush pomilostil. Sedaj je na poroti, da odloči o kazni. Grozilo naj bi mu do 30 let zapora, a ga bodo verjetno obsodili na veliko nižjo kazen.