Libija gre le po poti zakonov

Začasna libijska vlada je potrdila, da bodo morilcem nekdanjega samodržca Moamerja Gadafija sodili. S tem bi nekoliko omilili obtožbe medijev in mednarodne skupnosti, da so uporniške sile zlorabile položaj in nekdanjega vodjo mučile ter ubile, ne da bi mu sodili. Prav tako se je plaz kritik sicer zadržano usul po tem, ko se je ob napovedih demokratizacije in podrejanju zakonom velika množica Libijcev zgrinjala v hladilnico v Misrati, kjer so si ogledali truplo osovraženega diktatorja in se ob njem celo fotografirali.

"Ne bomo čakali, da nam ravnanja določajo drugi,“ je ob razglasitvi sklepa povedal Abdel Hafiz Goga. Kot pravi, so preiskavo že začeli, za ravnanje z vojnimi zaporniki pa so razglasili etični kodeks. "Zatrjujem, da je bil Gadafijev umor osamljeno dejanje in ne gre za revolucionarno dejanje naše osvobodilne vojske,“ dodaja.

Gadafija, njegovega sina Mutasima in nekdanjega obrambnega ministra Abu Baker Jaberja so v torek pokopali na skrivni lokaciji v libijski puščavi. Kot pravijo so se za to odločili zato, da se nad trupli ne bi znašali vandali.

Medtem se je v sredo na objavo posnetkov uboja nekdanjega diktatorja in na neprimerno ravnanje s trupli ostro odzval ruski premier Vladimir Putin. "Skoraj vsa Gadafijeva družina je bila umorjena, Gadafijevo truplo pa so na vseh svetovnih kanalih prikazovali mediji. To je nemogoče gledati, ne da bi človeka pretresel gnus,“ je za tuje agencije povedal Putin.

Saif se medtem pogaja za izročitev haaškemu sodišču

Sin ubitega diktatorja Moamerja Gadafija Saif al Islam poskuša medtem izpogajati svojo izročitev haaškemu sodišču in ubežati skoraj sigurni smrti v primeru, da bi ga zajele uporniške sile. Mednarodno sodišče bremeni Saifa al Islama kot tudi nekdanjega vodjo libijske varnostne službe Abdulaha al Senussija (zaradi februarskega streljanja neoboroženih protestnikov) zločinov proti človeštvu.

Tožilec haaškega sodišča Luis Moreno-Ocampo zatrjuje, da so Gadafi, njegov sin in Senussi izdelali načrt za streljanje demonstrantov, ukaze pa je podal sam Gadafi, Saif pa je poskrbel za novačenje plačancev. Po podatkih tožilstva so se vsi trije večkrat sestali in uskladili operacije.

Iz virov blizu začasni libijski vladi naj bi Saif zahteval letalo in možnost dogovora s sosednjimi državami, da bi varno prešel prek južne libijske puščave in se predal Mednarodnemu sodišču. Če bi se Saif želel izmuzniti roki pravice in prebežati v Nigerijo, je nigerijska vlada zakonsko dolžna poskrbeti za aretacijo in izročitev obdolženega. Ta določba zavezuje tudi Tunizijo, Alžirija pa tovrstnega dogovora ni podpisala.

Kje bo pridržan?

Če bo prišlo do dogovora, bodo Saifa prepeljali v Haag v prostore za pripor obsojencev, pripor pa si bo delil z obdolženci tribunala za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije, tam pa je priprt tudi nekdanji liberijski predsednik Charles Taylor, ki mu sodijo zaradi zločinov v Sieri Leone. V kratkem bi bil nato pripeljan na uvodno zaslišanje, sodišče pa bi mu izreklo obtožbe in mu predstavilo pravne pravice. Saifu bi bila dana na voljo izbira lastnega odvetnika, dodeli pa mu ga lahko tudi sodišče.

Zapor je postavljen v bližini starega zapora, kjer so nacisti med drugo svetovno vojno zapirali pripadnike nizozemskega uporniškega gibanja, v novem priporu pa je zapornikom na voljo samica, velikosti 10 kvadratnih metrov, kjer imajo dostop do televizije in lahko zbirajo podatke, potrebne za lastno obrambo. Na voljo imajo tudi računalnike, a jim je onemogočen dostop do interneta.

Obdolženemu bi nato med procesom predstavili obremenilne dokazne materiale, ga zaslišali in v roku 60 dni po zaslišanjih, med katerimi so možne tudi zahteve za dodatne razjasnitve, bi sodišče odločilo, ali bodo obtožbe proti Saifu opustili ali pa mu bodo sodili.

Ker ni zakonskih določil o tem, kdaj mora sodišče razpisati začetek sojenja, bi bil obdolženi v zaporu priprt vsaj eno leto, ko bi se sojenje naposled začelo. Sojenja za vojne zločine trajajo lahko tudi po več let. Saifu grozi večletna zaporna kazen, ubežal pa bi smrtni kazni, ki mu jo lahko izreče libijsko sodišče.

Nizozemski strokovnjak za kazensko pravo Geert-Jan Knoops je za Reuters povedal, da lahko Saif al Islam tožbo spodbija v dveh glavnih točkah – bodisi v tem, da zanika zlorabo moči, bodisi dokaže, da tožilstvo nima dokazov o tem, da je bil v ozadju napada na protestnike politični motiv. Prav tako lahko tožilstvu oporeka zaradi političnih vplivov ZN na to, da so v Libiji podpirali spremembe režima za ceno varovanja človekovih pravic, še dodaja Knoops.

Libijsko nebo spet odprto

Varnostni svet Združenih narodov pa je potrdil ruski predlog, po katerem bi Natove sile prekinile sedemmesečno vojaško operacijo v Libiji. Z resolucijo se prekinja tudi prepoved preletov nad Libijo, tujim silam pa bi bilo dano dovoljenje za posredovanje v primeru, da bi bilo ogroženo libijsko civilno prebivalstvo, dokler nadzora nad mejami dokončno ne prevzame libijska vojska po izvolitvi nove vlade. Letala bodo nad Libijo lahko poletela 31. oktobra ob 23.59 po krajevnem času.

Alžirski predsednik Abdulaziz Bouteflika in malijski predsednik Amadou Toumani Toure sta medtem že izrazila pripravljenost sodelovati z libijskimi oblastmi, vse vpletene pa sta tudi javno pozvala k miru in prekinitvi sovražnosti. K sodelovanju pri reševanju krize v sosednji državi je Alžirijo minuli teden pozvala Velika Britanija. Alžirske oblasti so med spopadi ponudile zatočišče preživelim članom Gadafijeve družine.