Libijska stran je zanikala pripravljenost plačila odškodnine, s katero naj bi izplačala 2,7 milijarde dolarjev družinam umrlih v napadu na letalo leta 1988. Libijska državna tiskovna agencija je namreč navajala libijskega tiskovnega predstavnika, ki je zanikal povezanost Libije z incidentom, češ da ni bila država nikoli obtožena s tem v zvezi, ter da tako tudi ni dolžna nikakršnih odškodnin.
Družina vsake žrtve naj bi po informacijah odvetniške firme, ki zastopa družine, prejela 10 milijonov dolarjev, denar pa naj bi Libija izplačala v več obrokih v zameno za ukinitev sankcij.
Odvetniki se sicer že več let pogajajo z Libijo glede odškodnine v procesu Lockerbie, ki bi omogočila ukinitev sankcij, ki so jih za Libijo uvedli Varnostni svet ZN in ZDA.
Ameriški State Department v pogajanjih sicer ni sodeloval, neimenovani visoki predstavnik ministrstva pa je menil, da bo administracija ameriškega predsednika Georgea Busha dogovor zavrnila. Pojasnil je, da ZDA ne morejo ukiniti sankcij, vse dokler ne bo Libija popolnoma izpolnjevala zahtev Varnostnega sveta ZN. VS ZN je namreč poleg odškodnine od Libije zahteval tudi, da deluje proti terorizmu, prizna odgovornost za napad in preda dokumente o njem.
V letalski nesreči je bilo poleg 259 ameriških državljanov ubitih še enajst prebivalcev škotskega Lockerbieja, kamor je strmoglavilo letalo. Za napad je bil na dosmrtno ječo obsojen nekdanji libijski agent 49-letni Abdel Baset Ali al-Megrahi. Škotsko sodišče v nizozemskem Camp Zeistu ga je 31. januarja lani obsodilo, ker je pomagal pretihotapiti bombo na letalo Pan Am, drugega obtoženca Al Amina Halifo Fhimo pa je oprostilo in izpustilo na prostost. Al-Meghrani se je na obsodbo pozneje pritožil, vendar pa ga je prizivno sodišče marca letos ponovno spoznalo za krivega.
