Netanjahujev udarec Šaronu
Osnutek resolucije najmočnešje izraelske stranke je predlagal nekdanji izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki znotraj stranke ostro nasprotuje Šaronovi politiki. Šaron ob izpolnitvi strogih pogojev namreč predvideva ustanovitev palestinske države, njegova resolucija, ki je poudarjala podporo premieru in vladi, pa je bila zavrnjena z 59 odstotki glasov delegatov.
V odzivu na sprejeto resolucijo je Šaron dejal, da spoštuje vse demokratične odločitve glavnega odbora stranke, kljub temu pa bo še naprej vodil dosedanjo politiko, ki je usmerjena k zagotavljanju varnosti Izraela in k miru.
Odzivi Arafata in mednarodne skupnosti
Na sprejetje resolucije stranke Likud se je odzval palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je v pogovoru za televizijo CNN dejal, da je pripravljen priznati izraelsko državo in da upa, da bosta izraelska in palestinska država sosedi. Poudaril je še, da je območje, na katerem ležijo izraelska država in palestinska ozemlja, sveta dežela za jude, kristjane in muslimane. Arafat je še dejal, da so si Palestinci in Izraelci bolj blizu kot drugi narodi, obenem pa Izraelce imenoval kot "bratrance".
Tudi ZDA so že izrazile razočaranje nad resolucijo in poudarile, da še naprej podpirajo palestinsko samostojnost. Izraelski zunanji minister Šimon Peres pa je zagotovil, da njegova laburistična stranka zaradi sprejete resolucije ne namerava izstopiti iz vlade.
Glede palestinskih samomorilskih napadov in terorističnih skupin pa je Arafat zagotovil, da niso pod njegovim nadzorom, imajo pa podporo mednarodnih terorističnih sil. Vodja palestinskih pogajalcev Saeb Erekat je sprejetje resolucije Likuda vidno pretresen pospremil z besedami, da je to močan udarec prizadevanjem za mir na Bližnjem vzhodu. Omenjena resolucija obrača pot dogodkov na Bližnjem vzhodu v nevarno smer, takšna stališča pa dokazujejo namero Izraela, da ohrani palestinska ozemlja pod okupacijo, je še dodal Arafat.
Evropski parlament o Bližnjem vzhodu
Zunanji minister Španije, ki trenutno predseduje EU, Josep Pique je dejal, da je ustanovitev palestinske države "edina rešitev" za dosego miru na Bližnjem vzhodu. Pique je izrazil obžalovanje nad sprejeto resolucijo stranke Likud. Pique je to povedal pred začetkom rednega mesečnega zasedanja zunanjih ministrov EU, ki bodo med drugim govorili tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu. Zunanji ministri EU naj bi tako odločili, koliko izmed trinajstih skrajnežev naj bi prevzele Španija, Italija, Portugalska in Grčija, ki so jih v petek prepeljali iz bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu na Ciper. Predstavnik ciprske vlade je namreč povedal, da morajo palestinski skrajneži do srede zapustiti otok. Papež Janez Pavel II. pa se je v nagovoru romarjem na trgu pred baziliko Sv. Petra v Vatikanu zahvalil vsem pogajalcem , ki so prispevali h koncu obleganja bazilike Jezusovega rojstva, kjer je že potekala prva maša.
Tudi visoki predstavnik unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je izrazil obžalovanje nad resolucijo, ki po njegovih besedah ne predstavlja skupnega stališča mednarodne skupnosti.
O razmerah na Bližnjem vzhodu bo razpravljal tudi evropski parlament na štiridnevnem plenarnem zasedanju, ki se danes začenja v Strasbourgu.
Arafat v Betlehemu, Dženinu in v Nablusu
Arafat je med postankom v Betlehemu v spremstvu duhovnikov grške ortodoksne cerkve, frančiškanov in armenske pravoslavne cerkve obiskal baziliko Jezusovega rojstva, kjer je vstopil tudi v votlino Jezusovega rojstva. Ves čas Arafatovega obiska so zvonili cerkveni zvonovi, kasneje pa je obiskal tudi bližnjo mošejo Omar.
Po Betlehemu je Arafat obiskal mesto Dženin, kjer pa ni obiskal tamkajšnjega begunskega taborišča, ki je bilo deloma porušeno med izraelsko zasedbo, tam pa naj bi prišlo tudi do pokola s strani izraelskih sil. Najprej je bil sicer Arafatov obisk taborišča načrtovan, kasneje pa so ga Palestinci brez obrazložitve odpovedali. Po nekaterih poročilih naj bi obisk zaradi nezadostne varnosti odsvetovali Arafatovi varnostniki. Arafat se je medtem z jordanskim helikopterjem že odpravil v Nablus.
