Približno 60 odstotkov predstavnikov stranke Likud je namreč zavrnilo pridružitev opozicijske laburistične stranke Šimona Peresa vladi. Večina je zavrnila tudi Šaronov predlog o možnosti vključitve v vlado sionističnih strank.
Šaron je sicer v izjavi za javnost napovedal, da bo kljub temu nadaljeval prizadevanja za sklenitev koalicije, da bi uresničil načrt o umiku z območja Gaze. Dodal je še, da zavrnitev teh načrtov na kongresu Likuda ne bo vplivala na pogajanja o sklenitvi vladne koalicije oziroma na načrt enostranskega umika z območja Gaze.
Predlog o zavrnitvi koalicije z laburisti je vložil Šaronov znotrajstrankarski nasprotnik Uzi Landau, člani Likuda pa so s tem posledično odločali tudi o usodi napovedanega izraelskega umika z območja Gaze. Šaron namreč za izvedbo tega načrta potrebuje pomoč laburistov, saj bi le tako imel večino v knesetu. Brez nje je namreč vprašljiva podpora umiku v parlamentu, saj mora ta glasovati o uresničitvi vsake njegove faze.
Odločitev kongresa za Ariela Šarona naj ne bi bila zavezujoča, vendar pa nasprotniki v stranki ocenjujejo, da Šaron stališča stranke ne bo mogel prezreti, tako da laburiste ne bo mogel povabiti v vlado. Šaron je sicer že pred glasovanjem delegatov na kongresu napovedal, da se ne čuti zavezanega izidu glasovanja.
Laburisti so v odzivu že ocenili, da je Likud postala stranka, ki zavrača mir in uničuje vse možnosti za končanje nasilja na območju. Menili so tudi, da je treba takoj sklicati volitve. Splošne volitve naj bi sicer že tako razpisali v letu 2005, tako da bi bila vladna koalicija z laburisti kratka.
