Likvidatorjem iz Černobila močno znižali pokojnine

V ukrajinski prestolnici Kijev se je danes zbralo okoli 2000 ljudi, ki so pred 25 leti sodelovali pri odstranjevanju posledic jedrske nesreče v Černobilu. Protestirali so proti krčenju ugodnosti in pokojnin, ki so jih prejeli kot odškodnino zaradi izpostavljenosti radioaktivnemu sevanju med reševalno operacijo.

Do protestov prihaja le teden dni pred obeležitvijo 25. obletnice nesreče v jedrski elektrarni v Černobilu 26. aprila 1986, ko je med izvajanjem varnostnega preizkusa eksplodiral četrti reaktor.

Protestniki so jezni na vlado zaradi drastičnega zmanjšanja pokojnin in naraščajočih stroškov zdravljenja. Eden od t. i. likvidatorjev, ki so jih po eksploziji poslali z vseh koncev takratne Sovjetske zveze v Černobil, je povedal, da se je njegova pokojnina od januarja zmanjšala s 1700 ukrajinskih hriven (okoli 145 evrov) na 1200 hriven (dobrih 100 evrov).

"Imel sem 23 let in opravljal sem državljansko dolžnost," je povedal danes 48-letni Leonid Litvinenko, eden od 600.000 likvidatorjev, ki so jih sovjetske oblasti leta 1991 napotile v jedrsko elektrarno Černobil, da bi pomagali pri odstranjevanju posledic nesreče.

Radioaktivni oblak iz Ukrajine je tedaj prizadel skoraj vso Evropo. Po podatkih Mednarodne agencije za jedrsko energijo je bilo radioaktivnemu sevanju izpostavljenih okoli 6,6 milijona ljudi, natančna številka smrtnih žrtev zaradi posledic radioaktivnega sevanja pa še danes ni znana. Po podatkih Združenih narodov naj bi neposredno zaradi nesreče umrlo 56 ljudi, zaradi posledic sevanja pa še do 9000.

V torek naj bi v ukrajinski prestolnici potekale slovesnosti v luči 25. obletnice černobilske nesreče, ki se jih bodo udeležili tudi predstavniki kakih 50 držav, med njimi številni predsednik držav in vlad, je povedal tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Vološin.

Med udeleženci slovesnosti bosta tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barosso, ki bo odprl srečanje na temo uporabe jedrske energije v civilne namene, in francoski premier Francois Fillon, pričakujejo pa tudi premierja Rusije in predsednika Kazahstana, Vladimirja Putina in Nursultana Nazarbajeva.