Lilić je potrdil tudi, da Milošević v času, ko je bil Lilić predsednik države, nikoli ni poveljeval vrhovnemu obrambnemu svetu, vse odločitve sveta pa so bile sprejete s soglasjem. Vrhovni obrambni svet, je dejal Lilič, ki na haaškem sodišču nastopa kot priča tožilstva, nikoli ni sprejel odločitve o napotitvi enot vojske Jugoslavije v BiH v času, ko je tam divjala vojna. V BiH so se po njegovem zatrjevanju bojevali le srbski prostovoljci.
Lilić je tudi povedal, da je bil francoski predsednik Jacques Chirac leta 1995 naklonjen temu, da bi vojaškemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiću dali trajno zagotovilo, da se bo izognil roki pravice. Chirac naj bi se za to zavzel v zameno za izpustitev dveh francoskih pilotov, ki so ju bosanski Srbi zadrževali kot talca, je povedal Lilić.
Zorana Lilića, ki je bil predsednik ZRJ med letoma 1993 in 1997, ko ga je nasledil Slobodan Milošević, je navkrižno zasliševal Milošević. Lilič je na procesu pričal že sredi junija, tedaj pa je med drugim potrdil, da v 90. letih prejšnjega stoletja v Beogradu ni bilo mogoče sprejeti niti ene nujne odločitve brez izrecne odobritve Miloševića ali najožjega kroga njegovih sodelavcev, vključno z Miloševićevo soprogo Miro Marković.
Lilić je junija spodkopal tisti del obtožnice proti Miloševiću, ki slednjega bremeni odgovornosti za pokol v Srebrenici leta 1995. Po njegovih besedah je bil namreč Milošević, ko je izvedel za pokol, "vidno pretresen in jezen", vodstvo bosanskih Srbov pa, "če so to mogli storiti", opisal kot "nore ljudi". Vpliv Miloševića na vodstvo bosanskih Srbov pa je Lilič označil kot "velik", pri tem pa je ocenil, da je beseda "nadzor", ki jo uporablja tožilstvo, premočna.
