Ljubljančani na dnu lestvice prijaznosti, Zagrebčani pa na visokem četrtem mestu!

Trideset terenskih novinarjev je v 36 mestih po svetu pod krinko ugotavljalo, kako prijazni so lokalni prebivalci. Spoznali so, da marsikje človečnost in lepe manire še niso izumrle. Med drugim so na visoko četrto mesto postavili naše južne sosede Hrvate, ki so bili na ulici pripravljeni pomagati mnogo bolj kot neprijazni Ljubljančani. Slednji smo pristali na nizkem 26. mestu lestvice najbolj prijaznih meščanov.

Kako je potekalo ocenjevanje?

V raziskavi, ki jo je sicer izvedel Reader's Digest, je trideset novinarjev na terenu, od tega polovica žensk in polovica moških, obiskalo 36 svetovnih mest, v katerih so izvedli tri teste. V prvem testu je vsak sledil mimoidočemu, ki je vstopal v eno od javnih ustanov ter opazoval, če mu bo slednji pridržal vrata. Drugi test je izgledal tako, da je posameznik v neki trgovini nakupil 20 manjših stvari ter poslušal, ali se mu bo prodajalec za opravljeni nakup zahvalil. V zadnjem testu prijaznosti je novinar naenkrat sredi ulice iz rok spustil polno mapo dokumentov ter nato opazoval, ali mu bo kdo priskočil na pomoč pri pobiranju. Prijaznost so nato točkovali tako, da so za vsako pomoč oziroma zahvalo prišteli eno točko, vsako mesto pa je tako lahko maksimalno zbralo 60 točk.

Rezultati so presenetljivi

Če ste mislili, da je na primer New York eno najmanj prijaznih mest, da se v poplavi ljudi na ulici nihče ne zmeni za nekoga, ki se mu je po pločniku raztresel kup papirja, se glede na dane rezultate testov hudo motite. Prav mesto, ki nikoli ne spi, je pristalo na prvem mestu po prijaznosti njegovih prebivalcev.

''O tem niti ne razmišljam,'' je pojasnil Kirsten, ki je v enem od tamkajšnjih lokalov novinarju brez besed prijazno pridržal vrata. Ko so o tem povprašali ljudi na ulicah, so jim ti odgovorili, da je prijaznost v tem velemestu močno narasla po terorističnem napadu 11. septembra leta 2001. "Po tem datumu so Newyorčani resnično postali bolj skrbni. Bolj se zavedajo minljivosti življenja,'' je dejal eden od sogovornikov.

Na visoko drugo mesto se je povzpel švicarski Zürich. Tamkaj so se za nakup zahvalili prav vsi trgovci. "Prijazen sem do vsakogar, pa naj bo slabo oblečen ali pa naj nosi dragocev plašč,'' je reporterjem pojasnila prodajalka Frieda. "Z vsako stranko ravnamo lepo, tudi s tistimi, ki so do nas neolikani,'' je še dodala. Raziskovalci so še spoznali, da so švicarski prodajalci ponosni na svoje dolgoletno delo in ga zato tudi cenijo ter vzdržujejo visok nivo v odnosih s strankami.

Tretje mesto so si s prijaznostjo prislužili prebivalci kanadske prestolnice Toronto. Enemu od novinarjev je pri pobiranju dokumentov pomagal 28-letni ulični umetnik, ki je tudi sam nato potrdil izjemno prijaznost tamkajšnjih prebivalcev. "Jaz posedam tu zunaj in ustvarjam cele dneve in moram reči, da so ljudje resnično dobri in veseli. Toronto je zelo tolerantno in prijazno mesto,'' je zaključil. "V Kanadi sem bil deležen daleč največ prijaznosti,'' je spoznanje potrdil tudi 48-letni odvetnik, ki je brez težav pridržal vrata.

V Zagrebu s prijaznostjo presenetil 72-letni Josip

Vodje testov so pohvalili še dve evropski mesti, ki sta skupaj s Sao Paulom pristali na četrtem mestu – Berlin in Zagreb. Zagrebčani so jih presenetili z dobro opravljenim testom pobiranja raztresenih dokumentov. "Celo 72-letni Josip se je kljub artritisu in bolečinam v hrbtu poskušal skloniti ter pomagati eni od reporterk pri pobiranju papirjev,'' so zapisali v končnem poročilu. Prijazen možakar naj bi jim še dejal, da je vedno pripravljen pomagati, če le lahko. Hrvaški mediji so oceno sprejeli ponosno ter dodali, da je bil Zagreb od nekdaj simbol kulture in civiliziranega vedenja.

V Mumbaju bi na ulici prestopili človeka v težavah

Čemu smo Ljubljančani pristali na 26. mestu, ni jasno, a tolažba, da so za nami med drugim še Moskva, Singapur, Seul, Kuala Lumpur, Bukarešta in Mumbaj je slaba. Najverjetneje so novinarji na terenu naleteli na podobne težave, kot na primer v Mumbaju, kjer je prodajalec v trenutku, ko je ženska plačala račun, obrnil hrbet. Ko ga je vprašala, zakaj se ni zahvalil, je dejal, da ni izobražen človek in da je to vse, kar ji ima povedati. V nekem državnem podjetju se je uslužbenka lagala, da ni videla, kaj se je zgodilo in da zato ni novinarju pomagala pobrati raztresenih stvari. Njen sodelavec je nato papirje celo pohodil, varnostnik v podjetju pa je dejal, da to ni nič posebnega in da bi ljudje v Mumbaju preprosto prestopili človeka, ki je sredi ulice padel po tleh.

V Hongkongu je vrata pridržalo le 40 odstotkov ljudi, možakar iz Južne Koreje pa je vrata pridržal le zato, ker se je teh manir naučil v tujini. "V Koreji tem stvarem ne posvečamo tako veliko pozornosti,'' je pojasnil. Neka ženska je v Moskvi celo kričala na reporterja, češ da ona ni vratar. "Če se kdo poškoduje, mora pač drugič pospešiti svoj korak,'' je bila osorna.

Čeprav je večina starejših sogovornikov dejala, da je olikanost med mladimi vse bolj redka, so v raziskavi prav mlajši od 40 let najhitreje priskočili na pomoč. V povprečju se je za nakup zahvalilo 74 odstotkov vseh trgovcev, vrata je pridržala le polovica ljudi, le tretjina pa je priskočila na pomoč pri pobiranju raztresenih dokumentov.

Pred štirimi leti so bili najbolj pošteni prav Ljubljančani

Naša slaba uvrstitev je še toliko bolj nenavadna, saj smo bili pred slabimi štirimi leti med vsemi državami celo na prvem mestu. Novinarji so tedaj v izbranih mestih 'izgubili' 30 prenosnih telefonov in čakali, koliko od najditeljev jih bo poskusilo vrniti lastniku. Slovenska prestolnica se je na vrh lestvice uvrstila z 29 vrnjenimi telefoni.