Tujina

Ločitveni sporazum: 585 strani, 185 členov, trije protokoli in več aneksov

Bruselj, 25. 11. 2018 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Zajeten in kompleksen osnutek ločitvenega sporazuma EU in Združenega kraljestva ureja tri prednostna ločitvena vprašanja – pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku, in prehodno obdobje. To naj bi trajalo od načrtovanega brexita 29. marca prihodnje leto do konca leta 2020, mogoče pa ga bo podaljšati za dve leti.

Voditelji 27 članic EU se bodo v Bruslju sešli na posebnem zasedanju o brexitu, na katerem naj bi podprli osnutek ločitvenega sporazuma z Združenim kraljestvom in sprejeli politično izjavo o prihodnjih odnosih.

Ločitveni sporazum določa pravni okvir za urejen izstop Združenega kraljestva iz EU po 50. členu pogodbe Unije. Šteje 585 strani, 185 členov, tri protokole in več aneksov. K sporazumu bo priložena precej krajša, nezavezujoča politična izjava o prihodnjih odnosih.

Pravice 4,5 milijona državljanov na obeh straneh Rokavskega preliva

Za obe strani je bilo v pogajanjih prednostno zavarovati pravice več kot treh milijonov državljanov preostalih 27 članic EU v Združenem kraljestvu in več kot milijona britanskih državljanov v preostalih 27 članicah EU.

Državljani, ki bodo na dan izteka prehodnega obdobja v Združenem kraljestvu oziroma EU, bodo lahko tam še naprej prebivali, delali in študirali pod enakimi pogoji kot pred tem; ohranili bodo pravice do zdravstvenega varstva, pokojnin in drugih socialnih prejemkov.

Sporazum predvideva tudi preprost postopek za pridobitev posebnega statusa za bivanje v Združenem kraljestvu, s podobnimi stroški kot za pridobitev primerljivega britanskega dokumenta. Imetniki stalnega dovoljenja za bivanje v času izstopa bodo lahko ta dokument dobili brezplačno.

Zajeten in kompleksen osnutek ločitvenega sporazuma EU in Združenega kraljestva ureja tri prednostna ločitvena vprašanja – pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku, in prehodno obdobje.
Zajeten in kompleksen osnutek ločitvenega sporazuma EU in Združenega kraljestva ureja tri prednostna ločitvena vprašanja – pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku, in prehodno obdobje. FOTO: iStock

Finančna poravnava  Združeno kraljestvo pričakuje račun do 45 milijard evrov

Sporazum določa, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo vse finančne obveznosti, dogovorjene v času, ko je bila država še članica Unije. To vključuje tudi delež financiranja proračunskih obveznosti, ki so bile 31. decembra 2020 neporavnane – gre za obveznosti, poznane po francoski okrajšavi RAL (reste a liquider).

Pogajalci so se dogovorili o metodologiji, ki temelji na treh načelih: da nobena članica Unije ne bo zaradi brexita plačala več ali prejela manj denarja, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo vse obveznosti, ki izhajajo iz članstva, in da ne bo Velika Britanija plačala nič več in nič prej, kot bi, če bi bila članica.

V osnutku ločitvenega sporazuma ni številke, a britanska stran pričakuje račun do 45 milijard evrov. To naj bi vključevalo plačila v proračun EU do leta 2020, preostale obljubljene prispevke in plačila za pokojnine uradnikov EU. V primeru podaljšanja prehodnega obdobja se bo treba dogovoriti o dodatnem prispevku Velike Britanije v proračun Unije.

Meja na irskem otoku  enotno carinsko območje EU in Združenega kraljestva

Vprašanje meje na irskem otoku je bilo najtrši oreh v pogajanjih. Meja med Irsko, članico EU, in Severno Irsko, ki bo kot del Združenega kraljestva izstopila iz Unije, bo namreč po brexitu edina kopenska meja med Unijo in Združenim kraljestvom.
Temeljni cilj je, da bi se izognili "trdi meji" in zavarovali velikonočni sporazum, ključen dosežek v severnoirskem mirovnem procesu v devetdesetih letih, na katerem temelji današnja ureditev Severne Irske.

Dogovorjeno je, da se vprašanje meje dolgoročno uredi v sporazumu o prihodnjih odnosih. Če to ne bi bilo mogoče, se lahko po koncu prehodnega obdobja uporabi posebno varovalo oziroma rezervna možnost, ki je opredeljena v enem od treh protokolov.

To varovalo, poznano po angleškem izrazu "backstop", predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja EU in Združenega kraljestva, v katerem ne bo ne carin ne kvot, bodo pa veljale skupne zunanje carine.

Poleg tega bi za Severno Irsko oziroma delno tudi za celotno Združeno kraljestvo še naprej veljala tista pravila notranjega trga, ki so ključna za preprečitev "trde meje" na irskem otoku, na primer zakonodaja o blagu, sanitarna pravila za veterinarsko kontrolo, pravila o kmetijski proizvodnji in trženju, DDV in trošarine za blago ter pravila o državnih pomočeh.

To je sicer le varovalo, ki naj ga ne bi uporabili, saj je temeljni cilj obeh strani poiskati ustrezno rešitev v okviru sporazuma o prihodnjih odnosih pred iztekom prehodnega obdobja.

Usoda dogovora o brexitu v britanskem parlamentu se zdi povsem negotova.
Usoda dogovora o brexitu v britanskem parlamentu se zdi povsem negotova. FOTO: AP

Pomemben mejnik julij 2020

EU in Združeno kraljestvo sta se zavezala, da si bosta po najboljših močeh prizadevala, da sporazum o prihodnjih odnosih skleneta in ratificirata do 1. julija 2020.

Če dogovora do takrat ne bo, se lahko strani dogovorita o podaljšanju prehodnega obdobja. Podaljšanje je lahko enkratno, za eno ali dve leti, torej najdlje do konca leta 2022.

Vprašanje, za koliko bo mogoče podaljšati prehodno obdobje, je bilo odprto do konca in dogovorjeno šele hkrati z dogovorom o osnutku politične izjave.

Prihodnost je negotova

Resnih zapletov naj na današnjem vrhu ne bi bilo. "Nobene drame se ne pričakuje," ocenjujejo bruseljski viri. K temu dodajajo, da prav tako ni pričakovati slavja ali občutkov zmagoslavja. Izpostavljajo, da je to pomembna etapa v postopku, ki pa ga s političnim blagoslovom vrha Unije še nikakor ne bo konec.

Najtežja naloga čaka britansko premierko Thereso May. Po podpori vrha sedemindvajseterice je namreč na vrsti najzahtevnejši korak – potrjevanje dogovora o brexitu v britanskem parlamentu. Ko oziroma če bo britanski parlament dogovor potrdil, ga mora uradno potrditi še Svet EU, nato pa še Evropski parlament.

Usoda dogovora o brexitu se trenutno zdi povsem negotova. V Bruslju je že vseskozi neuradno slišati pripombe, da večina na Otoku še vedno ne razume, kaj se dejansko dogaja. Britanski mediji vztrajno ponavljajo vprašanja, ali se bo mogoče o dogovoru še pogajati, če ga britanski parlament zavrne. Zanesljivega odgovora na ta vprašanja za zdaj ni.

O tem, kaj se bo zgodilo, če težko doseženi dogovor o brexitu ne preživi preizkušnje v britanskem parlamentu oziroma če pade vlada Mayeve, v Bruslju ne želijo ugibati. Poudarjajo le, da se EU že ves čas pripravlja tudi na scenarij brexita brez ločitvenega sporazuma, ki pa ga ne želi nihče.

Tudi če bo dogovor o brexitu potrjen in bo Združeno kraljestvo 29. marca prihodnje leto dejansko izstopilo iz Unije, čakajo obe strani še težavna pogajanja o sporazumu o prihodnjih odnosih, v katerih bo treba razčistiti še ogromno občutljivih vprašanj, ne nazadnje tudi o meji na irskem otoku.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (19)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Golobek
26. 11. 2018 11.02
Vse, kar sem v življenju Zavozil , sem dosegel sam.To bi moral napisat JUNKER...
Golobek
26. 11. 2018 11.02
Vse, kar sem v življenju Zavozil , sem dosegel sam.To bi moral napisat JUNKER....
BolecaResnica
25. 11. 2018 16.11
+1
Vseh teh več kot 500strani je Bratuškova prevedla Šarecu in so skupaj ugotovili da je nevarno skakat z padalom😂🤣😆
Madeni
25. 11. 2018 13.12
+4
Pokop EVROPE..sej ko pogledaš Pijanduro Drukerja, Zlorabljenega Makarona, Merklco, Šarca.. našo Šlamastiko pa res morš dat gasa pa pobrisat, nč bat sam gasa dat...Ode Miško..
scipio
10. 12. 2018 14.28
miško kam le? pa ja ne nazaj v naročje majke serbije?
Mich Diam
25. 11. 2018 12.55
+5
Mayerjeva ne bo priznala, a ji bo žal, tako kot večina Britancem za izstop iz EU!
pozzo
25. 11. 2018 10.28
+3
Tole sploh ni izstop, sej večina stvari ostaja isto kot v EU.
brabusednet
25. 11. 2018 09.06
+14
Mislim,da je brexit za Anglijo dober za njih edino kar se tiče migracij in priseljevanj tujcev.Lahko bodo sami odločali koga in koliko jih bodo spustili v državo in tudi izgnali.
VojvodaTriglavski
25. 11. 2018 08.34
+19
Vceraj so v Siriji dzihadisti placani od zahoda, izvedli kemicni napad na Aleppo. V napadu je bilo ranjenih 75 ljudi med njimi 20 otrok. V kratkem boste pa obtozili Assada, drzi?
antilevi?ar
25. 11. 2018 10.03
+10
flatearth
25. 11. 2018 08.27
+12
Prvo naj si malo po Londonu počistijo,
Kliko7
25. 11. 2018 08.02
+8
Tale Mayeva je ravno prevsnja za Trumpa! Oba sta cudna!
elrocco77
25. 11. 2018 07.36
+37
Ti Angleži so isti ko Hrvati...., bi pa ne bi, pa nekaj podpišejo pa potem ne velja, pa pol bi se pogajali, pa spet ne ratificirajo, pa pol bi tožili, pa spet ne, pa zasedali v parlamentu, pa spet ne, pa referendum pa pol čez 2 leti, pa spet pogajanja........... Mislim s takimi državami drugače kot na oštro ne gre.... A se odloč al pa zgin !!!! Tako da moje mnenje je zabrisat in pomest Angleže čimprej ven, ker vsak dodaten dan ko se napudrani napihnjeni rdečelasci zmišljujejo stane goldinarjev da se ti zblede !!
intel1
25. 11. 2018 07.30
-6
zacetek razpada evropeeee
Alojz69
25. 11. 2018 07.56
+8
Evropske unije evropa se ne konca na mejah unije...
Rotter
25. 11. 2018 12.44
+4
HumanNOTsheep
25. 11. 2018 07.30
+10
o le zakaj le zakaj so zadržali svojo valuto ....
Ramzess
25. 11. 2018 12.05
+1
Kdo pa je ni, vse večje države jo še vedno hranijo v trezorjih, niso je uničili.