Ločitveni sporazum: 585 strani, 185 členov, trije protokoli in več aneksov

Voditelji 27 članic EU se bodo v Bruslju sešli na posebnem zasedanju o brexitu, na katerem naj bi podprli osnutek ločitvenega sporazuma z Združenim kraljestvom in sprejeli politično izjavo o prihodnjih odnosih.

Ločitveni sporazum določa pravni okvir za urejen izstop Združenega kraljestva iz EU po 50. členu pogodbe Unije. Šteje 585 strani, 185 členov, tri protokole in več aneksov. K sporazumu bo priložena precej krajša, nezavezujoča politična izjava o prihodnjih odnosih.

Pravice 4,5 milijona državljanov na obeh straneh Rokavskega preliva

Za obe strani je bilo v pogajanjih prednostno zavarovati pravice več kot treh milijonov državljanov preostalih 27 članic EU v Združenem kraljestvu in več kot milijona britanskih državljanov v preostalih 27 članicah EU.

Državljani, ki bodo na dan izteka prehodnega obdobja v Združenem kraljestvu oziroma EU, bodo lahko tam še naprej prebivali, delali in študirali pod enakimi pogoji kot pred tem; ohranili bodo pravice do zdravstvenega varstva, pokojnin in drugih socialnih prejemkov.

Sporazum predvideva tudi preprost postopek za pridobitev posebnega statusa za bivanje v Združenem kraljestvu, s podobnimi stroški kot za pridobitev primerljivega britanskega dokumenta. Imetniki stalnega dovoljenja za bivanje v času izstopa bodo lahko ta dokument dobili brezplačno.

Finančna poravnava – Združeno kraljestvo pričakuje račun do 45 milijard evrov

Sporazum določa, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo vse finančne obveznosti, dogovorjene v času, ko je bila država še članica Unije. To vključuje tudi delež financiranja proračunskih obveznosti, ki so bile 31. decembra 2020 neporavnane – gre za obveznosti, poznane po francoski okrajšavi RAL (reste a liquider).

Pogajalci so se dogovorili o metodologiji, ki temelji na treh načelih: da nobena članica Unije ne bo zaradi brexita plačala več ali prejela manj denarja, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo vse obveznosti, ki izhajajo iz članstva, in da ne bo Velika Britanija plačala nič več in nič prej, kot bi, če bi bila članica.

V osnutku ločitvenega sporazuma ni številke, a britanska stran pričakuje račun do 45 milijard evrov. To naj bi vključevalo plačila v proračun EU do leta 2020, preostale obljubljene prispevke in plačila za pokojnine uradnikov EU. V primeru podaljšanja prehodnega obdobja se bo treba dogovoriti o dodatnem prispevku Velike Britanije v proračun Unije.

Meja na irskem otoku – enotno carinsko območje EU in Združenega kraljestva

Vprašanje meje na irskem otoku je bilo najtrši oreh v pogajanjih. Meja med Irsko, članico EU, in Severno Irsko, ki bo kot del Združenega kraljestva izstopila iz Unije, bo namreč po brexitu edina kopenska meja med Unijo in Združenim kraljestvom.
Temeljni cilj je, da bi se izognili "trdi meji" in zavarovali velikonočni sporazum, ključen dosežek v severnoirskem mirovnem procesu v devetdesetih letih, na katerem temelji današnja ureditev Severne Irske.

Dogovorjeno je, da se vprašanje meje dolgoročno uredi v sporazumu o prihodnjih odnosih. Če to ne bi bilo mogoče, se lahko po koncu prehodnega obdobja uporabi posebno varovalo oziroma rezervna možnost, ki je opredeljena v enem od treh protokolov.

To varovalo, poznano po angleškem izrazu "backstop", predvideva vzpostavitev enotnega carinskega območja EU in Združenega kraljestva, v katerem ne bo ne carin ne kvot, bodo pa veljale skupne zunanje carine.

Poleg tega bi za Severno Irsko oziroma delno tudi za celotno Združeno kraljestvo še naprej veljala tista pravila notranjega trga, ki so ključna za preprečitev "trde meje" na irskem otoku, na primer zakonodaja o blagu, sanitarna pravila za veterinarsko kontrolo, pravila o kmetijski proizvodnji in trženju, DDV in trošarine za blago ter pravila o državnih pomočeh.

To je sicer le varovalo, ki naj ga ne bi uporabili, saj je temeljni cilj obeh strani poiskati ustrezno rešitev v okviru sporazuma o prihodnjih odnosih pred iztekom prehodnega obdobja.

Pomemben mejnik julij 2020

EU in Združeno kraljestvo sta se zavezala, da si bosta po najboljših močeh prizadevala, da sporazum o prihodnjih odnosih skleneta in ratificirata do 1. julija 2020.

Če dogovora do takrat ne bo, se lahko strani dogovorita o podaljšanju prehodnega obdobja. Podaljšanje je lahko enkratno, za eno ali dve leti, torej najdlje do konca leta 2022.

Vprašanje, za koliko bo mogoče podaljšati prehodno obdobje, je bilo odprto do konca in dogovorjeno šele hkrati z dogovorom o osnutku politične izjave.

Prihodnost je negotova

Resnih zapletov naj na današnjem vrhu ne bi bilo. "Nobene drame se ne pričakuje," ocenjujejo bruseljski viri. K temu dodajajo, da prav tako ni pričakovati slavja ali občutkov zmagoslavja. Izpostavljajo, da je to pomembna etapa v postopku, ki pa ga s političnim blagoslovom vrha Unije še nikakor ne bo konec.

Najtežja naloga čaka britansko premierko Thereso May. Po podpori vrha sedemindvajseterice je namreč na vrsti najzahtevnejši korak – potrjevanje dogovora o brexitu v britanskem parlamentu. Ko oziroma če bo britanski parlament dogovor potrdil, ga mora uradno potrditi še Svet EU, nato pa še Evropski parlament.

Usoda dogovora o brexitu se trenutno zdi povsem negotova. V Bruslju je že vseskozi neuradno slišati pripombe, da večina na Otoku še vedno ne razume, kaj se dejansko dogaja. Britanski mediji vztrajno ponavljajo vprašanja, ali se bo mogoče o dogovoru še pogajati, če ga britanski parlament zavrne. Zanesljivega odgovora na ta vprašanja za zdaj ni.

O tem, kaj se bo zgodilo, če težko doseženi dogovor o brexitu ne preživi preizkušnje v britanskem parlamentu oziroma če pade vlada Mayeve, v Bruslju ne želijo ugibati. Poudarjajo le, da se EU že ves čas pripravlja tudi na scenarij brexita brez ločitvenega sporazuma, ki pa ga ne želi nihče.

Tudi če bo dogovor o brexitu potrjen in bo Združeno kraljestvo 29. marca prihodnje leto dejansko izstopilo iz Unije, čakajo obe strani še težavna pogajanja o sporazumu o prihodnjih odnosih, v katerih bo treba razčistiti še ogromno občutljivih vprašanj, ne nazadnje tudi o meji na irskem otoku.