Tujina

Loki in pametni telefoni: življenje plemena Tembe v amazonskem gozdu

Brasilia, 13. 10. 2019 16.52 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Lovijo z loki in puščicami, nabirajo divja zelišča, lovijo piranhe in obenem gledajo telenovele in brskajo po internetu v svojih s slamo prekritih kolibah. Obraz si poslikajo z barvami, ki jih pridobivajo iz semen, hkrati pa se s sodobno tehnologijo borijo proti nelegalni sečnji v amazonskem deževnem gozdu.

Takšno je vsakdanje življenje pripadnikov plemena Tembe, ki živijo globoko v amazonskem gozdu, svoje tradicionalne običaje in navade pa so združili s sodobno tehnologijo in običaji zahodnega sveta, poroča AP. Tako med drugim igrajo nogomet, oblečeni v drese evropskih nogometnih ekip, kot je Chelsea. 

In v času, ko so gorela 'pljuča sveta', zaradi česar so bile avgusta oči svetovne javnosti uprte v Brazilijo in se vrstili pozivi mednarodne skupnosti za zaščito amazonskega deževnega gozda, ki ga je v zadnjih letih prizadela deforestacija, so pripadniki plemena Tembe vse skupaj, vključno z nelegalno sečnjo dokumentirali s posnetki in fotografijami, ki so jih objavljali na družbenih omrežjih. 

Ohranjajo številne tradicionalne navade in običaje.
Ohranjajo številne tradicionalne navade in običaje. FOTO: AP

Hkrati v skladu s tradicijo svojih prednikov s svojimi otroki sadijo drevesa in jih učijo, kako pomembna sta zaščita in ohranjanje največjega deževnega gozda na svetu. "Govorim jim: jaz sem drevesa posadila zate, sedaj jih moraš ti posaditi za svoje otroke," je za AP povedala Cidalia Tembe iz vasi Tekohaw, kjer na svojem vrtu goji tudi različno zelenjavo, sadje in zdravilna zelišča. "To so naša domača zdravila. Ni nam treba hoditi v lekarno v mesto, sami pripravljamo svoja zdravila. Več zaupanja imamo v to, kar je naše." 

Ob pogledu na avokade, kokos in jagodičevje acai pa njen mož Muti Tembe pove: "To je raj. Ni nobenega onesnaževanja avtomobilov, saj jih nimamo. Tu živiš v miru, brez hrupa. Zgolj petje ptic." 

Pleme je svojo tradicijo in običaje združilo s sodobno tehnologijo.
Pleme je svojo tradicijo in običaje združilo s sodobno tehnologijo. FOTO: AP

Okoli 2000 pripadnikov Tembe živi na zaščitenem območju Alto Rio Guama, v posameznih vaseh, ki se nahajajo ob rekah Guama in Gurupi, živi od nekaj deset do nekaj sto ljudi. A čeprav njihov teritorij velja za zaščiteno območje, je stalno pod pritiskom gozdnih delavcev in podjetij, ki tu nelegalno sekajo in krčijo gozdne površine. 

Nelegalna sečnja v amazonskem gozdu se povečuje.
Nelegalna sečnja v amazonskem gozdu se povečuje. FOTO: AP

V Amazoniji, ki prekriva kar 60 odstotkov Brazilije, najdemo tudi okoli 20 odstotkov vseh vrst rastlin na svetu, številne izmed njih rastejo zgolj na tem območju. A kljub temu satelitski posnetki jasno kažejo, da se je v zadnjem letu močno povečalo izkoriščanje gozda, sečnja in obenem tudi število požarov. Avgusta je tako na dan prišel podatek, da se je število požarov v prvih sedmih mesecih tega leta, v primerjavi z enakim obdobjem lani, povečalo za kar 84 odstotkov. 

Pripadniki plemena živijo v več vaseh na zaščitenem območju.
Pripadniki plemena živijo v več vaseh na zaščitenem območju. FOTO: AP

Zaskrbljenost za Amazonijo se je povečala že z izvolitvijo brazilskega predsednika Jaira Bolsonara lani, saj je ta napovedal odpravo in omilitev določenih predpisov za zaščito naravnih rezervatov, amazonskega gozda in zemlje, na kateri živijo avtohtoni prebivalci, svoje napovedi pa je tudi uresničil. 

"Moramo se boriti za drevesa, zaradi katerih lahko dihamo," ob tem pravi Gleison Tembe iz manjše vasi Ka’ a kyr, kar v prevodu pomeni 'zelena džungla'. Ob obisku novinarjev AP so v njegovi kolibi otroci na njegovem pametnem telefonu na YouTubu gledali risanko, njegova 7-letna hči Emilia pa je z lokom v roki splezala na podrto drevo.

'Pljuča sveta' vse bolj ogrožajo požari.
'Pljuča sveta' vse bolj ogrožajo požari. FOTO: AP

"Tu je bil včasih gozd, džungla. Nato je prišel ogenj in izpraznil zemljo," pove njen dedek. "Skrbijo nas požari in sekanje dreves. Skrbi nas, ker se prehranjujemo z ribami, pticami, ki jih najdemo v gozdu." 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (16)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

VolkBrenin
13. 10. 2019 21.27
+1
desničarski neoliberalec bolsanaro - krivec je znan in evideten...
dannyer
13. 10. 2019 21.38
-4
Pol si se pa zbudil v... V amazoniji so res nekaj plemen s katerimi nimajo stika pred vsem zaradi znanstvene odprave leta 2000 ko je skoraj pol vasi izomrlo. ker ljudje nimajo proti teles sedaj imaj oenega domorodca na območju 50 km. pa nekaj plemen s katerim nimajo stika amazonija se manj reže kot se je pred desetletij. tako da ne zavajaj. danes so problem mediji zaradi fn. požar so napihnali . samo še nekaj medijev nadeljuje obupano z širitvami fn.
dannyer
14. 10. 2019 18.17
+1
res je krivci so znani tisti ki so vladali v zadnjih 30 letih saj sečnja gozdov je med najnižjimi v zadnjih30 letih daj vsaj argumentiri svojo radikalnost. med 1990 do 2007 je bila sečnja mnogo višja kot je sedaj. prav tako požari so bili večji letos je bilo okloli 70,000h od tega veliko na kmetijskih zemliščih. Biti neveden in ne razgledan ni izgovor za 21 st.
DeBill
13. 10. 2019 21.21
-2
za take so narejene sončne celice, ne pa za splošno pridobivanje elektrike. sredi gozda se ne splača vlečt daljnovoda za par vasi.
Quatflow
13. 10. 2019 21.17
+11
Amazonski pragozd so zaceti intenzivno unicevati za razvoj monokultur in zaradi dobicka in pohlepa. Iz njega dobesedno delajo puscavo, pobijajo nedolzne zivali, sploh orangutane. Sami ljudje so cista manifestacija demonskih unicujocih sil. Ne glede na to kaj verjamete, ne gre spregledati dejstva, da se Amazonski pragozd unicuje in z njim se vse ostalo.
fairplayy
13. 10. 2019 21.31
+1
Merhabap
13. 10. 2019 20.45
+8
Meni je pa to všeč da se združi tehnologija in deževni pragozd če ga ne uspe rešiti politikom ga bodo pa domačini z aktivisti za ohranitev pljuč sveta
DeBill
13. 10. 2019 21.20
-3
najprej, deževni gozd niso nobena pljuča sveta, imajo nulto pridelavo kisika, glede na to, da se dogajajo tudi drugi procesi, kjer se kisih veže in gre ven co2. drugič, amazonski gozd NI pragozd, je nasajen parkovni gozd, ki ga je potrebno obnavljati. ko se zemlja ne enem delu izroši, potrebuje leta, da se obnovi in gre lahko gor spet tropski gozd. to, da se gozd izsekava je pač gospodarska dejavnost, če se nasadi druge kulture ali nasadi nov gozd je čisto ok. problem je, ker se NE obnavlja, ker ni primarna dejavnost gozdarstvo, ampak gre za izkoriščanje tal predvsem n namene rudarstva, ki je blazno neekološko (niso razvili ekološkega rudarstva, ker jim pač ni bilo treba).
fairplayy
13. 10. 2019 20.43
+7
Zalostno kaj delamo ce bi se vsu malo ozavestili in malenkost spremenili navade ni treba do konca izrabit vire ni potrebna nenehna eksponentna rast gospodarstva
dannyer
13. 10. 2019 19.46
-11
Požari ki so manjši kot pred leti sečnja ki je manjša kot v zadnij 20 letih. poleg tega pa ne upoštevate rast novega gozda amazonka ima sedaj 81% pač NYT je lepo zašil propagando radikalnih medijev glede požara
MihaK77
13. 10. 2019 20.08
-9
Točno to. V te požare verjamejo samo neizobraženi kadri fake news mediji - družbeno politični delavci iz FDV.
Malo_sutra
13. 10. 2019 19.30
-29
Kaksna plemena??? A si predstavljate da se mi zacnemo predstavljat v neka plemena hahaha
Žac
13. 10. 2019 19.45
+10
Malo_sutra
13. 10. 2019 19.29
-24
Kdo so zdej teli? Hisa, stanovanje, civilizacija nic?
McDriver
13. 10. 2019 19.05
-15
Film avatar sm že gledu...
Lisec7
13. 10. 2019 18.39
+3
Jankovića manjka