Britansko predsedstvo je članicam predložilo kompromisni predlog, na podlagi katerega bo skušalo zagotoviti dogovor o njej na vrhu 15. in 16. decembra v Bruslju. Skupno porabo je v primerjavi z junijskim luksemburškim predlogom znižalo s 1,06 na 1,03 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU ali z 871 na 846,7 milijarde evrov za celotno obdobje, vendar v zavezah, kar v dejanski porabi pomeni le še 807 milijard evrov ali 0,98 odstotka BND.
"Paket je res trd, toda verjamemo, da vsem članicam omogoča pravične prispevke in predstavlja zdravo podlago za proračun za vse državljane," je ob njegovi hkratni predstavitvi v živo v Londonu in Bruslju - potekala je po videopovezavi iz Velike Britanije - poudaril britanski zunanji minister Jack Straw. Dogovor o takšni perspektivi pa bi bil, je tudi menil, "velikanski dosežek".
Manj sredstev za novinke
Največje znižanje bi predsedstvo doseglo z zmanjšanjem kohezijskih sredstev za novinke, in sicer za 14 milijard evrov, kar je dve milijardi manj, kot je bilo prvotno predvideno. To predstavlja skoraj devetodstotno znižanje v primerjavi z junijskim kompromisom, na skupno vsoto 150 milijard evrov za novinke v prihodnjem obdobju. "A še vedno gre za sredstva, ki so velikanska, dvakrat večja, kot je bil Marshallov sklad za obnovo Zahodne Evrope po drugi svetovni vojni," je vztrajal Straw.
Manj za podeželja, več za globalizacijo
Za stare države članice predsedstvo predlaga znižanje denarja za razvoj podeželja, in sicer v višini sedem milijard evrov. Predsedstvo terja še dodatna znižanja: dve milijardi evrov manj naj bi bilo na voljo za Bolgarijo in Romunijo, milijarda evrov manj naj bi šla za administrativne stroške in približno tri četrt milijarde manj za notranje politike. Uvajajo pa se tudi novi odhodki, predvsem globalizacijski sklad, v katerem naj bi bilo letno na voljo 500 milijonov evrov.
Prispevek velikih treh ostaja isti
Nadalje London predlaga tudi določeno rešitev za svoj proračunski popust ali rabat, najtrši oreh pogajanj, pri tem pa članicam ponuja dve alternativi - v primeru obeh bi se odpovedal približno osmim milijardam evrov v celotnem obdobju. Po prvi alternativi bi pristal na povečanje svojega prispevka v skupno blagajno, ob ustreznem popustu, po drugi pa bi se rabat znižal za omenjeno vsoto, in sicer bi nekoliko manj plačevale nove države članice.
"Velika Britanija se zaveda, da mora plačati delež stroškov širitve. A pripravljeni smo plačati pravičen delež in nič več," je ob tem poudaril Straw in ocenil, da bo prispevek treh enako velikih, Anglije, Francije in Italije, enak. A povsem nedvoumno je dejal, da rabat ne samo ostaja, temveč se ne glede na predlagani osemmilijardni prispevek "za širitev" zvišuje: "V vsakem primeru bo rabat zrasel, s povprečno pet milijard v zadnjih letih na sedem milijard evrov."