Lubitz odprl Pandorino skrinjico: strokovnjake skrbi, da bi se začela 'tekma' množičnih (samo)morilcev

"Potencialni storilci so dobili potrditev, da je fantazijski svet mogoče izživeti v realnosti in v sekundi postati "znan po vsem svetu". Kar pomeni, da je velika možnost, da je Lubitz odprl Pandorino skrinjico," pravi forenzična psihologinja Alina Wilms, ki razlaga, da smo podoben učinek videli že pri drugih kriminalnih dejanjih, na primer, ko gre za pokole na ameriških šolah, kjer je pokolu na srednji šoli Columbine leta 1999 umrlo 15 ljudi, še leta potem več podobnih storilcev "navdih" iskalo prav v tem dogodku.

"Nasledniki želijo "nadgraditi" predhodno dejanje, predvsem v smislu števila žrtev ali krutosti dejanja. V primeru srednjih šol smo videli, kako so naslednji storilci na primer zaklenili vrata, da žrtve niso mogle pobegniti," je strokovnjakinja dejala za nemški Focus.

Po primeru Lubitz sicer kot potencialne storilce podobnih tragedij ne vidi le v pilotih: "V poštev pridejo vsi poklici, kjer je v igri veliko človeških življenj – na primer vlakovodje, kapitani, vozniki avtobusov …"

Pojasnjuje sicer, da množični umor (s samomorom) ni nekaj, kar bi bilo dejanje afekta: "Storilci dejanje načrtujejo leta in leta do zadnje podrobnosti, v glavi preigravajo scenarije. Ideje se tako oklepajo, da ni verjetno, da bi jih od nje kaj odvrnilo. V času dejanja delujejo na »notranjem avtopilotu«, ki do potankosti izvaja načrt."

Čeprav so letalske družbe po tragediji Germanwings napovedale številne ukrepe, ki bi naj preprečili ponovitev dogodka, Wilmsova meni, da ni nobene garancije, da bi bilo takšno dejanje v prihodnosti neizvedljivo: "Lahko se le poskrbi za okoliščine, v katerih je težje izvedljivo. Sicer pa bi storilca v kritičnem trenutku od dejanja najbrž odvrnila le sprememba okoliščin. Motnje v izvedbi skrbno načrtovanega načrta namreč uničijo storilčevo predstavo o »popolnem dejanju« in samo fantazijo. Na eni strani to povzroči jezo, na drugi pa je storilca v takšnem stanju včasih lažje obvladati."

Če pa se morilski načrt odvija v skladu s pričakovanji, storilec v trenutkih, ko njegove žrtve doživljajo največjo grozo, doživlja višek zadovoljstva: "Gre za občutek vsemogočnosti, v konkretnem primeru za občutek nepremagljivosti za krmilom več milijonov evrov vrednega naprednega letala s 150 ljudmi, ki po njegovi odločitvi leti proti tlom."

Po drugi strani pa storilci takšnih dejanj za seboj pustijo veliko večje čustveno razdejanje kot "običajne nesreče". "Žalovanje svojcev v takšnih primerih traja dlje, je daljše, zelo podaljša se tudi faza jeze. V primeru naravnih nesreč namreč ljudje sprejmemo, da narave ne moremo kontrolirati, sprijaznimo se tudi, da prihaja do tehničnih okvar. Takšne, v naših očeh neracionalne odločitve, pa ne moremo razumeti."

Na tako ekstremne odločitve sicer vpliva več faktorjev: "Ob labilni psihi gre še za priložnost, za izživljanje morilskih fantazij, ki so lahko posledica psihične bolezni, ali za nadvlado nad občutki nemoči, ki so lahko posledica objektivnega ali subjektivnega občutka poniževanja ali nesprejemanja. Občutki nemoči so lahko še posebej stresni za ljudi, ki so v življenju veliko dosegli, zato pretrese ali padce sprejemajo veliko bolj intenzivno. Kot sprožilec pa običajno služijo zavrnitve ali izguba bližnje osebe."