Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko si je z referendumom zagotovil še tretji predsedniški mandat. Od skupaj sedmih milijonov volilnih upravičencev jih je 77,3 odstotka podprlo spremembo ustave, ki je doslej predsedniku omogočala le dva zaporedna mandata. Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki so spremljali nedeljske volitve in referendum v Belorusiji, so sicer izrazili pomisleke nad potekom glasovanja in povedali, da so bili pri svojem delu močno ovirani.
Predsednik od leta 1994
50-letni Lukašenko je bil za prvi petletni predsedniški mandat izvoljen leta 1994, nato pa si je na podlagi referenduma položaj podaljšal do leta 2001. Na predsedniških volitvah, ki so jih pripravili tega leta, je ponovno zmagal in si zagotovil predsedniški stolček do leta 2006. Ker mu dosedanja ustava prepoveduje še tretji mandat, se je odločil za še en referendum, ki je potekal vzporedno z nedeljskimi parlamentarnimi volitvami v državi.
V prid Lukašenku so se izšle tudi parlamentarne volitve. Po predčasnih neuradnih rezultatih so skoraj vseh 110 sedežev v parlamentu zasedli politiki, ki so zvesti beloruskemu predsedniku. Že v dosedanjem parlamentu je bilo od 110 poslancev le pet predstavnikov opozicije.
Zadnji diktator v Evropi
Dogajanje okoli referenduma in volitev je bilo zelo sporno že med predvolilno kampanjo, saj je vladajoči režim več opozicijskim predstavnikom prepovedal sodelovanje na volitvah. Po navedbah opazovalcev OVSE so "neprijetne" kandidate črtali z volilnih lističev še v nedeljo, ko se je glasovanje že začelo. "Ne dvomim, da si je Lukašenko pridobil tretji mandat s ponareditvijo večine glasov," je povedal opazovalec OVSE Georg Schirmbeck, ki je tako referendum kot parlamentarne volitve označil za farso in "popolno inscenacijo".
Sporno je bilo tudi dejstvo, da je državna televizija med glasovanjem objavljala rezultate vzporednih volitev. V skladu z belorusko zakonodajo je to sicer prepovedano, vendar je kljub temu predsednica osrednje volilne komisije Lidija Jermošina vztrajala, da ni prišlo do kršitev.
Raziskava, ki jo je opravil neodvisni inštitut Gallup, je pokazala čisto drugačne rezultate od uradnih. Po podatkih te raziskave je namreč za tretji predsedniški mandat glasovalo le 48,4 odstotka volivcev, kar je malo manj kot je potrebno za spremembo ustave. Za spremembo beloruske ustave je namreč potrebnih najmanj 50 odstotkov glasov.
Volilna udeležba je bila po uradnih podatkih zelo visoka, saj se je volitev in referenduma udeležilo 89 odstotkov volilnih upravičencev.
