Francoski predsednik Emmanuel Macron je s prvo damo Brigitte v ponedeljek popoldne začel svoj prvi državniški obisk pri predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, ki se nadaljuje danes in v sredo.
Donald Trump ni edini predsednik, ki bo svojo državo rad postavil na prvo mesto. Prav takšne ambicije ima tudi pragmatični Emmanuel Macron, poroča BBC.
''ZDA in Francija imata dolgo zgodovino, skupaj smo se borili za svobodo in demokracijo. Na nas je, da živimo tako, kot nas je zaznamovala preteklost,'' je na Twitterju objavil Macron.
Ambiciozni politik pa za uvrstitev Francije v sam vrh evropskih držav potrebuje tudi Trumpovo pomoč, zato si želi medsebojnega sodelovanja.
Prvi par Francije je deležen posebne časti, saj Trump v 15 mesecih vladanja še ni imel državniškega sprejema in večerje, za katero je odgovornost prevzela prva dama ZDA Melania Trump.
Macron in soproga bivata v uradni rezidenci za visoke goste Blair House čez cesto od Bele hiše. Po prihodu sta se predsednika fotografirala pri hrastu in na sadiko nasula nekaj lopat zemlje. Drevo prihaja iz francoskega gozda Belleau, kjer je junija leta 1918 umrlo 9000 ameriških marincev. Predsedniška para sta se nato s štirimi helikopterji odpravila proti posestvu prvega predsednika ZDA Georga Washingtona Mount Vernon, kjer je tudi njegova grobnica.
Iran, Sirija in Severna Koreja
Med pomembnejšimi temami današnjega pogovora Trumpa in Macrona je bil Iran. Trump mora namreč 12. maja spet potrditi ali zavrniti veljavnost iranskega jedrskega sporazuma in to vprašanje, ki lahko razplamti novo krizno žarišče na Bližnjem vzhodu.
Trump je pred novinarsko konferenco sporazum, ki ga podpirajo vsi razen Izraela in ZDA, ponovno označil za katastrofo, vendar pa je proti koncu novinarske konference dejal, da je potrebno biti prilagodljiv.
Trump je dejal, da imajo veliko priložnost, da morda dosežejo veliko večji dogovor, ki bo moral stati na trdnih temeljih, ker sedanji jedrski dogovor menda sloni na trhlih temeljih in pada. "Bomo videli kaj se bo zgodilo 12. maja," je dejal Trump in namignil, da ima Macron že kar precej jasno podobo o tem, Francoz pa mu je pomežiknil.
Podrobnosti o tem, kaj sta se dogovorila, državnika nista razkrila. Macron je dejal le, da ne govori o tem, da gredo z enega sporazuma na drugega. To bi lahko pomenilo, da se obstoječi jedrski sporazum s katerim se je Iran v zameno za odpravo sankcij odpovedal razvoju jedrskega orožja, pusti pri miru. Obenem pa naj se začnejo dogovori o novem sporazumu, ki bo zajel iranski raketni program, aktivnosti na Bližnjem vzhodu in dogajanje po letu 2025, ko lahko Iran začne objavljati jedrski program. Po Macronovih besedah je sporazum iz leta 2015 le prvi steber možnega širšega sporazuma.
Trump je na novinarski konferenci pozval Severno Korejo, naj se povsem jedrsko razoroži. To bo njegova zahteva na načrtovanem srečanju z voditeljem Severne Koreje Kimom Jong-unom. "Zame bi bilo preprosto sprejeti enostaven dogovor in razglasiti zmago. Tega nočem. Želim, da se znebijo jedrskega orožja," je dejal Trump.
Kim je sicer dejal, da se je pripravljen pogovarjati o "denuklearizaciji" korejskega polotoka. Za Pjongjang to predvsem pomeni, da ameriška vojska zapusti mejo med Severno in Južno Korejo, za ZDA pa, da se Severna Koreja znebi svojega jedrskega orožja.
Macron je prišel v Washington tudi po Trumpovo zagotovilo, da ZDA ne bodo predčasno zapustile Sirije. Ameriški predsednik je pred obiskom izjavljal, da se bodo ZDA kmalu umaknile, tokrat pa je dejal, da si želijo v Siriji pustiti trden in trajen odtis, ker Iranu nočejo dati prostega dostopa do Sredozemlja.
Kljub temu je dejal, da bodo relativno hitro šli domov, ker so z Islamsko državo (IS) že skoraj opravili. "Želim si domov, ampak želim si domov, ko bomo dosegli cilj," je dejal Trump.
Macron skuša med obiskom Trumpa tudi prepričati, naj opusti zamisel o uvedbi višjih carin na uvoz jekla in aluminija v ZDA iz Evrope, o čemer na novinarski konferenci nista govorila, vendar je zadeva na mizi.
Hrana za utrjevanje prijateljstva med državama
Trump bo sicer nocoj gostil prvo državniško večerjo, odkar je na položaju ameriškega predsednika. Hrano in vino za večerjo v znamenju pomladi, s katero naj bi počastili zgodovinske povezave med ZDA in Francijo, so zaradi tega prav posebej skrbno izbrali.
Prvi hod bo tako postregel s pridelki pomladne prve žetve, skupaj z biskvitom iz kozjega sira, paradižnikovo marmelado in drobtinami maslenih piškotov. Na krožnikih glavnega hoda bosta mlada jagnjetina in jambalaya, značilna jed New Orleansa. Za desert bo kolač iz nektarin z medom iz Bele hiše, ki ga bodo postregli s kepico smetanovega sladoleda.
"Hrano bodo dopolnjevala izbrana vina, s katerimi bo zaznamovano zgodovinsko prijateljstvo med ZDA in Francijo, ki sega vse do ameriške revolucije," so še sporočili.
71-letni Trump ima boljše odnose s 40-letnim Macronom kot 63-letno Angelo Merkel, s katero do 1. marca letos nista govorila več kot pet mesecev. V spominu številnih ostaja njen obisk Bele hiše marca lani, ko se Trump ni hotel rokovati z njo pred kamerami. Trump je Nemčijo doslej že nekajkrat kritiziral zaradi trgovinskega presežka z ZDA.
Macron ga je po drugi strani lani navdušil s sprejemom v Parizu na dan Bastilje, kjer je predsednik ZDA dobil tudi idejo, da po francoskem vzoru uvede vojaške parade v Washingtonu. Macron je izbral nekonflikten pristop do nepredvidljivega Trumpa in si prizadeva, da bi bila Francija neke vrste most med Trumpovo Ameriko in Evropo.
Macron bo imel v sredo še govor pred obema domovoma ameriškega kongresa, ki pade na obletnico podobnega govora nekdanjega predsednika Charlesa de Gaulla 25. aprila leta 1960.
Trump pa bo v petek v Beli hiši sprejel tudi nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je z Macronom uskladila stališča glede Irana in carin. Trump mora 12. maja ponovno potrditi veljavnost iranskega jedrskega sporazuma, vendar od sopodpisnikov zahteva spremembe, ki bi pokrile tudi iranske dejavnosti v regiji Bližnjega vzhoda in raketni program.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.