Macron zavrnil Trumpovo zavrnitev globalizma

Za rezultate je domoljubje mogoče združiti z multilateralizmom na osnovi resničnega sodelovanja, je dejal francoski predsednik Emannuel Macron, ki se je zavzel za svetovni mir, še posebej na Bližnjem vzhodu. Prav tako je Iran in ZDA pozval k pogajanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump v svojem govoru ni poskrbel za kakšno razburjenje ali navdušenje, saj ni povedal nič novega. Njegov besedni napad na Iran je bil pričakovan, iranski predsednik Hasan Rohani pa mu bo najverjetneje vrnil danes.

V petek bo Trumpu odgovorila še Kitajska z namestnikom premierja, ki jo je Trump prav tako kritiziral. Že danes bo na vrsti ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki naj bi ga Trump julija v telefonskem pogovoru izsiljeval s sprostitvijo v kongresu potrjene pomoči, če uvede preiskavo proti sinu demokratskega predsedniškega kandidata Josepha Bidna. Kongresni demokrati so zaradi tega sprožili uradne preiskave za postopek odstavitve Trumpa s položaja. Trump se je odzval z ostrimi tviti in demokrate med drugim obtožil, da ga ovirajo pri pomembnem delu v ZN.

Poleg govora se je Trump s svetovnimi voditelji udeležil kosila generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa in ga pohvalil, da opravlja izjemno delo na čelu svetovne organizacije.

Trump gostil vodje delegacij

Zvečer je imel Trump sprejem za vse vodje delegacij, najbolj pa je razveselil poljskega kolega Andrzeja Dudo, ki mu je na dvostranskem srečanju obljubil, da bodo tudi Poljaki kmalu deležni članstva v programu visa waiver za turistična in poslovna potovanja v ZDA brez vizuma. Poljska si je za to prizadevala vse od propada socializma v vzhodni Evropi.

Duda je v svojem nastopu pred Generalno skupščino zavrnil kritike, da njegova od premoga odvisna država ne stori dovolj za boj proti podnebnim spremembam. Zagotovil je, da delajo, in to na osnovi pravičnosti in solidarnosti vseh družbenih skupin. Macrona, ki je pred tem kritiziral Poljsko, da blokira evropsko soglasje za ogljično nevtralnost do leta 2050, ni omenil. Namestnik poljskega zunanjega ministra je to storil s priporočilom Macronu, naj neha pridigati.

V svojem nagovoru je Duda tudi posvaril pred sodelovanjem z "agresorskimi državami", tudi da bi pridobili gospodarske koristi. Pri tem je podprl ozemeljsko celovitost Ukrajine in Gruzije in s tem uperil prst proti Rusiji, čeprav je ni posebej imenoval. Kljub krutim lekcijam iz druge svetovne vojne in napredku, ki je sledil, se svet še vedno spopada z etničnim čiščenjem in genocidom ter nasilnim spreminjanjem meja, je dejal poljski predsednik.

Johnson svaril pred stroji, ki bi vladali človeku

Prvi dan splošne razprave je na koncu ponoči nastopil tudi britanski premier Boris Johnson, ki ga je doletela novica iz domovine, kjer je vrhovno sodišče zavrnilo njegovo razpustitev parlamenta. Čez dan je zavračal pozive k odstopu, na srečanju z iranskim kolegom Rohanijem pa si je prizadeval za izpustitev iransko-britanske novinarke Nazanin Zaghari-Ratcliffe, ki je zaprta že tri leta. V govoru je svaril pred prihodnostjo, kjer bi stroji vladali človeku.

Med prvimi je nastopila hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović, ki se je zavzela za čisto morje. Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je medije obtožil, da si izmišljujejo zgodbe o požarih v Amazoniji, predsednik Južne Koreje Mun Džae In pa je severni sosedi za nagrado pri jedrski razorožitvi obljubil gospodarsko sodelovanje in varnostna jamstva.

Erdogan opozarjal na humanitarno katastrofo v Siriji

Katarski šejk al Tani in predsednik Egipta Abdel Fatah al Sisi sta pozvala ZDA in druge, naj umaknejo Sudan s seznama držav podpornic terorizma, ker so se tam med drugim znebili predsednika Omarja Baširja. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je opozarjal svet, naj ne pozabi na humanitarno katastrofo v Siriji, kritiziral umor novinarja Džamala Hašodžija in izraelsko politiko ekspanzionizma.

Pred ZN oziroma kar daleč stran pa so se medtem zbrali nasprotniki Irana oziroma zdajšnjega režima v Teheranu, ki jim je besedno podporo ponudil Trumpov odvetnik Rudy Giuliani. Nekdanji newyorški župan je skupaj z ostalimi vzklikal "dol z režimom".

Na novo možnost vojne je novinarje opozoril premier Pakistana Imran Khan. Dejal je, da osem milijonov prebivalcev Kašmirja živi v odprtem zaporu, potem ko je Indija tam uvedla policijsko uro. Khan je izrazil zaskrbljenost, da bi se lahko zgodila hudo nasilje in vojna med državama.

Ob govorih svetovnih voditeljev se je v torek začel razvojni vrh ZN, ki bo trajal še danes.