Referendum bo pomemben zlasti za Madžare, ki živijo v sosednjih državah, saj bodo odločali o dovoljenju za pridobitev madžarskega državljanstva. Vzporedno Madžari odločajo še, ali naj zdravstvene storitve ostanejo v državnih rokah.
Obe vprašanji sta močno razdelili madžarsko javnost in politiko, še najbolj občutljivo pa je vprašanje dvojnega državljanstva, zaradi katerega so se na Madžarskem vnele ene najbolj gorečih razprav po padcu železne zavese. Za veljavnost referenduma je potrebna najmanj četrtina glasov od skupno osmih milijonov volilnih upravičencev, ki lahko svoj glas oddajo do 19. ure.
Madžarska je z mirovno pogodbo po drugi svetovni vojni izgubila dve tretjini ozemlja, 60 odstotkov prebivalcev pa se je tako znašlo na ozemlju sosednjih držav. Od takrat je usoda pripadnikov madžarske manjšine občutljivo politično vprašanje, saj so bile pravice slednjih zlasti v času, ko je bilo območje pod vplivom nekdanje Sovjetske zveze, pogoste kršene in zlorabljene.
Zagovorniki referenduma trdijo, da bi podelitev madžarskega državljanstva pripadnikom manjšine pomagala preboleti bolečino, ki jim jo je povzročila mirovna pogodba iz Trianona. S podpisom omenjenega dokumenta se je Budimpešta leta 1920 odrekla Slovaški, Hrvaški in Prekmurju, Sedmograško je odstopila Romuniji, ki je bila skupaj s kraljevino SHS deležna tudi Banata.
Vlada pa zagovornikom referenduma ugovarja, saj utegne podelitev potnih listov tako številnim prebivalcem držav z nižjim življenjskim standardom povzročiti množično priseljevanje na Madžarsko. To pa bi utegnilo imeti tudi negativen vpliv na madžarski proračun.
Po drugi strani pa si vlada prizadeva za nadaljnjo privatizacijo zdravstvenih storitev. Konservativna opozicija si prizadeva za ustavitev privatizacije, saj je že zdaj v zasebnih rokah 40 odstotkov zdravstva. Vladajoča levica pa meni, da je za posodobitev zdravstvenega sistema nujno potreben zaseben kapital.
