Madžarska pod drobnogledom Evropske unije

Evropska unija je po torkovi sprožitvi treh pravnih postopkov proti Madžarski uradno Budimpešto opozorila še na spoštovanje medijske svobode. Pravne postopke proti Madžarski so sprožili zaradi pomislekov glede neodvisnosti centralne banke, sodstva in agencije za nadzor nad varstvom podatkov.

Madžarski premier Viktor Orban zatrjuje, da je Madžarska pripravljena spremeniti sporne dele zakonodaje. To je zapisal tudi v pismu, ki ga je v sredo poslal predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu. Slednji je to potrdil, in napovedal, da se komisija ne bo obotavljala sprejeti nove ukrepe, če bo presodila, da je to potrebno. Ob tem je opozoril, da so poleg pravnih vidikov pomisleki tudi glede političnih vidikov, kot sta demokracija in svoboda na Madžarskem.

Sporno tudi nespoštovanje svobode medijev na Madžarskem

Barroso je Madžarsko znova opomnil na spoštovanje svobode medijev. Evropska komisarka za digitalno družbo Neelie Kroes je madžarskega pravosodnega ministra Tiborja Navracsicsa pisno opozorila na problem medijske svobode, potem ko je v minulih dneh dobila več zaskrbljujočih informacij.

Med njimi so navedbe, da madžarske oblasti niso podaljšale licence komercialnemu radiu Klubradio, ki je kritičen do dela vlade. Poleg tega se vrstijo mednarodne kritike na račun madžarskega medijskega zakona. Kroesova je Budimpešto v pismu tudi pozvala, naj spoštuje mnenje ustavnega sodišča, ki je minuli teden presodilo, da medijski zakon omejuje svobodo tiskanih medijev in terjalo nekatere ukrepe. Budimpešta ostaja torej pod budnim nadzorom Unije.

Orban kljub kritikam brani novo madžarsko ustavo

Da je vprašanje nove madžarske ustave pereča tema, ki skrbi evropske politike, je pokazala tudi več kot triurna in izredno živahna razprava v Evropskem parlamentu. Levica je bila kritična do Orbana, ki je nastopil v parlamentu. Desnica, predvsem člani Evropske ljudske stranke (EPP), pa mu je stopila v bran. Zaradi tega je bil tarča kritik levice tudi sam Evropski parlament.

Nastopi premierjev držav članic, o katerih poteka razprava, so v Evropskem parlamentu sicer redki. Za današnjega je Orban zaprosil sam, parlament pa ga je odobril. Med drugim je izpostavil, da je Madžarska ustavo spremenila kot zadnja postkomunistična država in da je bila ustava te države še iz leta 1949. Zatrdil je tudi, da so spremembe ustave opravili v duhu evropskih vrednot.

Kritiki mu očitajo, da je evropska vrednota demokratičnost, s te poti pa je Madžarska po sprejetju nove ustave skrenila. Številni evropski poslanci so poudarili, da je dobil Orban na volitvah večino in s tem mandat za spremembe. A mnogi se s tem niso strinjali. Poudarili so, da bi morale madžarske oblasti ravno spričo dejstva, da so bile izvoljene z veliko večino, pustiti politični manjšini in medijem, da sporočijo svoje mnenje. Več jih je poudarilo, da ta razprava ni napad na Madžarsko in Madžare, temveč le kritika njene vladajoče politike.

Medijske svobode na Madžarskem se je dotaknilla tudi evropska poslanka iz Slovenije in nekdanja novinarka Tanja Fajon (S&D/SD). Madžarska medijska zakonodaja je po njenih besedah obsežna, nejasna in ne ustreza evropskim standardom o svobodi medijev.