V petek popoldne je Kasper Ilaug v počitniški hišici na norveškem otoku Storoya gledal kolesarsko dirko Tour de France, ko so prenos prekinili zaradi eksplozije v Oslu. Kmalu za tem je 53-letnik prejel klic. Prijatelj, ki živi 22 kilometrov južno od Osla, mu je rekel: ''Takoj moraš v čoln in rešiti ljudi z otoka Utoya, ker se dogaja nekaj grozljivega.'' Iiaug je najprej misli, da se šali, nato pa je vzel svoj mobilnik, si nadel rumen jopič in rdečo čelado in odšel do 550 centimetrov dolgega ribiškega čolna. Temperatura zunaj je bila 15 stopinj Celzija pa še deževalo je.
V 15 minutah je že bil na otoku. Videl je številne ljudi v čolnih, ki so se zvrstili ob obali. ''Videl sem mlade ljudi, ki so ležali in mahali. Bili so prestrašeni,'' je dejal. Tudi ob obali so se za skalami skrivali otroci in mu mahali. ''Potem sem dobil sms-sporočilo od prijatelja, ki mi je sporočil, da norec strelja ljudi.'' Potem je nad seboj zagledal helikopter.
Ilaug je čoln pripeljal do obale, otroci so splezali nanj, sprejel jih je toliko, kolikor jih je lahko dal v čoln, da se ta ne bi potopil. Otroci, večina v kopalkah ali pomanjkljivo oblečenih, so se tresli. Za neko skalo je opazil skupino otrok in jim pomahal, da bi pritegnil njihovo pozornost, vendar se niso odzvali. ''Mislil sem, da so še vedno v šoku ali se skrivajo,'' je povedal in dodal, da je nato izvedel, da so bili že mrtvi.
''Mislim, da sem naredil tri poti,'' je povedal. Ko je pripeljal zadnjo skupino na cilj ob obali, ni videl več otrok, zato se je vrnil v počitniško hišico in šele tam se je zavedal, kaj se je v resnici zgodilo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.